Klinični center bo plačal za smrt bolnika
Svojci dobili odškodnino, ker je pravnica UKC Ljubljana odgovor na tožbo poslala napačnemu sodišču in tako zamudila zakonski rok.
Odpri galerijo
Možakar je po operativnem posegu v ljubljanskem kliničnem centru (KC) leta 2014 doživel zastoj srca in ostal v komi, po letu dni v tem stanju pa umrl. Sorodniki, prepričani, da je bil njihov mož, oče oziroma sin deležen nepravilne terapije in neskrbnega zdravljenja, so od bolnišnice zahtevali odškodnino in jo tudi dobili, in to brez dolgotrajnega in mučnega sodnega postopka.
Da jim ni bilo treba na sodišču znova podoživljati vsega, kar so prežvljali v času bolezni oziroma zdravljenja sorodnika, se lahko zahvalijo pravni zastopnici KC oziroma tam zaposleni pravnici, ker je odgovor na tožbo naslovila in vložila na napačno sodišče.
Čeprav je bilo za obravnavo zadeve pristojno koprsko okrožno sodišče, ki je KC tožbo s pravnim podukom tudi vročilo, je bolnišnica odgovor na tožbeni zahtevek vložila pri ljubljanskem. To je odgovor bolnišnice sicer preposlalo koprskemu, vendar je tja prispelo po izteku za odgovor predvidenega zakonskega roka.
Klinični center je poskušal s pritožbo prepričati koprske višje sodnike, da bi morali vendarle upoštevati njihov odgovor, češ da je šlo le za pomoto pri vložitvi. A so višji sodniki taka pojasnila zavrnili z obrazložitvijo, da je odgovor na tožbo v imenu kliničnega centra vložila tam zaposlena pravnica s položenim pravniškim izpitom, in ne kakšna prava neuka oseba, zato vložitve odgovora na napačno sodišče ni mogoče šteti za pomoto. Odgovor na tožbo namreč ni bil zgolj poslan napačnemu sodišču, temveč je bil na nepristojno sodišče tudi naslovljen, zato ga ni upoštevalo.
KC je poskusil tudi s predlogom, da se postopek vrne v prejšnje stanje, a je bil tudi ta pravnomočno zavrnjen.
Sodišče je izdalo tako imenovano zamudno sodbo, s katero je v večjem delu ugodilo tožnikom. Pri izdaji zamudne sodbe namreč ne izvaja dokaznega postopka, ni treba ugotavljati dejanskega stanja in preizkušati resničnosti navedb.
Štirim tožnikom je najprej okrožno in nato še višje sodišče v Kopru prisodilo skupaj 62.184 evrov odškodnine z obrestmi, kar je slaba polovica od zahtevanega, in vračilo 2500 evrov pravdnih stroškov.
Tožniki so v tožbi proti UKC in zavarovalnici Adriatic Slovenica zapisali, da so sorodniku leta 2009 operativno odstranili levo ledvico z nadledvično žlezo. Ko je 2014. začel tožiti zaradi bolečin v glavi, so preiskave pokazale, da spremembe na nadledvični žlezi kažejo na nastanek tumorja na preostali ledvici.
Po operaciji julija 2014 na oddelku za kirurgijo ljubljanskega UKC je bil prva dva dni dobro, nakar se je njegovo zdravstveno stanje zelo slabšalo. Odkar je 27. avgusta 2014 doživel zastoj srca, je bil v vegetativnem stanju hospitaliziran vse do smrti julija 2015.
Zastoj srca in posledična koma sta po trditvah sorodnikov posledica napake pri zdravljenju, saj da to ni bilo skladno s standardom profesionalne skrbnosti. V bolnišnici menda niso uvedli terapije s kortizolom, ki bi preprečila zastoj srca, prav tako niso pogledali papirjev in slik prejšnje operacije, zaradi česar je šlo celotno zdravljenje narobe. V zdravniški dokumentaciji je bilo namreč navedeno, da ima pacient še vedno obe nadledvični žlezi, čeprav je imel samo eno.
V Ljubljano namesto v Koper
Da jim ni bilo treba na sodišču znova podoživljati vsega, kar so prežvljali v času bolezni oziroma zdravljenja sorodnika, se lahko zahvalijo pravni zastopnici KC oziroma tam zaposleni pravnici, ker je odgovor na tožbo naslovila in vložila na napačno sodišče.
Sodišče je sorodnikom umrlega pacienta (zastopali so jih odvetnica Nina Cek Perhavec in odvetniška družba Avbreht, Zajc in partnerji) prisodilo odškodnino zaradi smrti bližnjega – ženi pokojnega 23.135, sinu 14.023, hčeri 15.288 evrov, materi pa 9738 evrov (ker je vmes umrla, so pravdo nadaljevali njeno dediči) – višji zahtevek pa je zavrnilo. Priznalo jim je povračilo potnih stroškov za čas, ko so obiskovali sorodnika v bolnišnici, prav tako pogrebne stroške, ne pa tudi izdatkov, potrebnih za prihodnje vzdrževanje groba. Ni jim prisodilo odškodnine za duševne bolečine zaradi trajne invalidnosti bližnjega, saj vegetativnega stanja, v katerem je bil po zastoju srca do smrti, ni mogoče šteti za trajno, je pojasnilo. Odškodnina bližnjim namreč pripada za trajno invalidnost, ne pa za začasno stanje. Višje sodišče je tako sodbo potrdilo. Postopek zoper klinični center je tako končan, ker pa so tožniki umaknili tožbene zahtevke zoper zavarovalnico, je končan tudi postopek zoper njo.
Čeprav je bilo za obravnavo zadeve pristojno koprsko okrožno sodišče, ki je KC tožbo s pravnim podukom tudi vročilo, je bolnišnica odgovor na tožbeni zahtevek vložila pri ljubljanskem. To je odgovor bolnišnice sicer preposlalo koprskemu, vendar je tja prispelo po izteku za odgovor predvidenega zakonskega roka.
Klinični center je poskušal s pritožbo prepričati koprske višje sodnike, da bi morali vendarle upoštevati njihov odgovor, češ da je šlo le za pomoto pri vložitvi. A so višji sodniki taka pojasnila zavrnili z obrazložitvijo, da je odgovor na tožbo v imenu kliničnega centra vložila tam zaposlena pravnica s položenim pravniškim izpitom, in ne kakšna prava neuka oseba, zato vložitve odgovora na napačno sodišče ni mogoče šteti za pomoto. Odgovor na tožbo namreč ni bil zgolj poslan napačnemu sodišču, temveč je bil na nepristojno sodišče tudi naslovljen, zato ga ni upoštevalo.
KC je poskusil tudi s predlogom, da se postopek vrne v prejšnje stanje, a je bil tudi ta pravnomočno zavrnjen.
Sodišče je izdalo tako imenovano zamudno sodbo, s katero je v večjem delu ugodilo tožnikom. Pri izdaji zamudne sodbe namreč ne izvaja dokaznega postopka, ni treba ugotavljati dejanskega stanja in preizkušati resničnosti navedb.
62.184
EVROV ODŠKODNINE z obrestmi je sodišče prisodilo sorodnikom umrlega pacienta.
EVROV ODŠKODNINE z obrestmi je sodišče prisodilo sorodnikom umrlega pacienta.
Štirim tožnikom je najprej okrožno in nato še višje sodišče v Kopru prisodilo skupaj 62.184 evrov odškodnine z obrestmi, kar je slaba polovica od zahtevanega, in vračilo 2500 evrov pravdnih stroškov.
Stanje se mu je hitro poslabšalo
Tožniki so v tožbi proti UKC in zavarovalnici Adriatic Slovenica zapisali, da so sorodniku leta 2009 operativno odstranili levo ledvico z nadledvično žlezo. Ko je 2014. začel tožiti zaradi bolečin v glavi, so preiskave pokazale, da spremembe na nadledvični žlezi kažejo na nastanek tumorja na preostali ledvici.
Po operaciji julija 2014 na oddelku za kirurgijo ljubljanskega UKC je bil prva dva dni dobro, nakar se je njegovo zdravstveno stanje zelo slabšalo. Odkar je 27. avgusta 2014 doživel zastoj srca, je bil v vegetativnem stanju hospitaliziran vse do smrti julija 2015.
V dokumentaciji je bilo navedeno, da ima pacient še vedno obe nadledvični žlezi, čeprav je imel le eno.
Zastoj srca in posledična koma sta po trditvah sorodnikov posledica napake pri zdravljenju, saj da to ni bilo skladno s standardom profesionalne skrbnosti. V bolnišnici menda niso uvedli terapije s kortizolom, ki bi preprečila zastoj srca, prav tako niso pogledali papirjev in slik prejšnje operacije, zaradi česar je šlo celotno zdravljenje narobe. V zdravniški dokumentaciji je bilo namreč navedeno, da ima pacient še vedno obe nadledvični žlezi, čeprav je imel samo eno.