MALVERZACIJE

Korona gradbincema podaljšala svobodo

Agim Krasniqi zaradi epidemije za pet mesecev spuščen iz zapora. Sinu Kushtrimu naj bi izrekli sodbo šele sredi septembra.
Fotografija: Agim Krasniqi Fotografiji: Nada Černič Cvetanovski
Odpri galerijo
Agim Krasniqi Fotografiji: Nada Černič Cvetanovski

Pred tremi leti je v sodno dvorano okrožnega sodišča v Krškem vkorakala četa odvetnikov, z njimi pa Agim in sin Kushtrim Krasniqi, priznana krška gradbinca. Kushtrimove partnerice Inide Rovčanin, soobtožene gospodarskega kriminala, ni bilo zraven. Njim in številnim slamnatim družbam, prek katerih naj bi poslovali, je tožilstvo očitalo številne malverzacije in večmilijonsko oškodovanje upnikov in delavcev.

Oče in sin sta privolila, da se s tožilstvom pogovorita in skleneta sporazum o priznanju krivde in višini kazni. Po slabem letu napornih pogajanj se je zadeva za očeta končala. Priznal in potrdil je na 150 straneh obtožnice našteta kazniva dejanja. Tem je tožilstvo prištelo še 16 kazenskih zadev, ki so se nanašale na oškodovanje pravic delavcev, zaposlovanje na črno, ponarejanje listin, vsa dejanja pa spadajo v obdobje 2011–2015, ko je bil Agim Krasniqi direktor in lastnik družbe Timi Krško. To je bila matična družba, ob njej pa je s sinom Kushtrimom ustanovil še kup satelitskih oziroma slamnatih družb, prek katerih je posloval in goljufal. Družbe M Princ, Dizi-kom, Timi-Kas, Avnor, Timi Eko, KK inženiring, Bu-ka in druge so bile registrirane za dejavnost gradbeništva in so na videz delovale kot neodvisne. Prikazovala sta jih kot podizvajalce, čeprav niso imele nobene gradbene mehanizacije. Na nekatere slamnate družbe je prezaposlil delavce matičnih podjetij, zanje pa ni plačeval davkov in prispevkov. Ko je družba Timi postala plačilno nesposobna, sta začela oče in sin finančne tokove na goljufiv način preusmerjati na družbo Timi-Kas, zaradi česar so bili upniki v izvršilnih postopkih neuspešni pri izterjavi dolga. Tako naj bi na to družbo prenesel več kot tri milijone evrov. Ko je bil Timi-Kas plačilno nesposoben, je finančne tokove preusmerjal na Timi Eko itd. Obtoženi so ves čas vodili družbe tako, da so izigrali upnike in jih skupaj oškodovali za okrog pet milijonov evrov. Izkazalo se je, da je imela družba Timi v času plačilne nesposobnosti osem milijonov prometa in bi lahko poplačala svoje obveznosti, vendar je zaradi preusmerjenih finančnih tokov na tekoči račun prejela le nekaj sto tisoč evrov nakazil.

Najobsežnejši sporazum v Sloveniji

Sto strani dolg sporazum o priznanju krivde in višini kazni je po besedah krškega višjega državnega tožilca Roberta Reniera »verjetno najobsežnejši in najkompleksnejši sporazum, kar jih je bilo doslej sprejetih v Sloveniji«.

Z njim so Agimu določili osemletno zaporno kazen in stransko denarno kazen v višini 252.000 evrov. Kazen je prestajal na polodprtem oddelku, zaradi epidemije koronavirusa pa je bil od prvega novembra do začetka aprila letos začasno odpuščen iz zapora. To pomeni prekinjeno izvajanje prestajanja kazni zapora, zatem pa je bil znova pozvan na prestajanje kazni.
Njegov sin Kushtrim do danes še ni bil obsojen in tudi četa odvetnikov ni več potrebna. Njihova številna slamnata podjetja so šla v stečaj in so izbrisana iz sodnega registra, tako da postopek poteka le še zoper Kushtrima Krasniqija, Timi Krško ter KK inženiring. Tožilstvo je med postopkom umaknilo tudi obtožnico zoper Inido Rovčani.

»Zadeva je obsežna, podatki se pridobivajo tudi iz tujine in zato traja že dalj časa,« so sporočili z okrožnega sodišča Krško in dodali, da je znesek oškodovanja upnikov vreden nekaj nad 700.000 evri. Pojasnili so še, da je v zadevi Kushtrim Krasniqi zaradi dodatnega grafološkega izvedenskega mnenja in pridobitve dokaznih listin iz Nemčije obravnava preložena na september, ko naj bi bila izrečena tudi sodba. Na daljši postopek je vplivala tudi epidemija, ker je vrhovno sodišče z odredbo omejilo poslovanje in delo sodišč. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije