DOBIL JE KAZEN
Kradel telefone, jakne in hlače
Alžircu pogojna zaporna kazen za tatvino, veliko tatvino in prikrivanje.
Odpri galerijo
V trgovini je sunil hlače v vrednosti 30 evrov. FOTO: Ljubo Vukelič
Alžirec, ki se je na poti na obljubljeni zahod ustavil pri nas, je ta čas izkoristil tudi za nezakonita dejanja. Na ljubljanskem okrožnem sodišču so ga zaradi tatvin obsodili na pogojno zaporno kazen.
Drugega februarja lani je v lokalu Cutty Sark v središču Ljubljane ženski iz torbice ukradel mobilni telefon v vrednosti 200 evrov, čez dva dni je v trgovini H&M prav tako v središču prestolnice ukradel hlače v vrednosti 30 evrov, 7. februarja pa je v hostlu v Čopovi ulici z obešalnika vzel dve jakni, vredni 500 evrov.
Le dan zatem je na Slovenski cesti ob 2.45 v bližini Name poskusil okrasti Ljubljančanko, ki je po pločniku hodila s prijateljico, pred njima pa sta korakala njuna fanta. Najprej je hodil za njo in nato od zadaj zagrabil njeno torbico ter jo sunkovito potegnil k sebi. Ženska se je obrnila, njena prijateljica pa je začel vpiti. Zato sta se približala policista, torbičar pa je odnehal.
Drugega februarja lani je na neugotovljeni način pridobil mobilni telefon, vreden 230 evrov, ki je bil nekaj dni prej ukraden Ljubljančanu, pri čemer je tožilstvo prepričano, da bi moral Alžirec nedvomno vedeti, da je ukraden, glede na to, da zanj ni imel računa in ga je takoj prekodiral in nastavil na arabski jezik.
Tožilstvo je njegovo ravnanje opredelilo kot tatvine, veliko tatvino in prikrivanje, sodišče pa mu je posamične kazni od treh do sedmih mesecev zapora združilo v enotno kazen leto in 10 mesecev zapora s preizkusno dobo štirih let in pod pogojem, da lastniku jaken v roku enega leta plača 500 evrov. Ker je tožilstvo umaknilo obtožbo za očitke treh tatvin – da je 30. januarja lani v Zari ukradel jakno v vrednosti 30 evrov, 7. februarja v McDonaldu mobitel, vreden 200 evrov, v Promarku pa hlače, vredne 15 evrov –, je sodišče obtožbo v tem delu zavrnilo.
Ker obdolženec ni dosegljiv sodišču, saj ga ni več pri nas, je sodišče sodbo objavilo na oglasni deski. In glede na to, da je zapustil Slovenijo, bo brez 500 evrov, ki bi mu jih moral obdolženi plačati v skladu s sodbo, bržkone ostal tudi lastnik ukradenih jaken.
Drugega februarja lani je v lokalu Cutty Sark v središču Ljubljane ženski iz torbice ukradel mobilni telefon v vrednosti 200 evrov, čez dva dni je v trgovini H&M prav tako v središču prestolnice ukradel hlače v vrednosti 30 evrov, 7. februarja pa je v hostlu v Čopovi ulici z obešalnika vzel dve jakni, vredni 500 evrov.
Le dan zatem je na Slovenski cesti ob 2.45 v bližini Name poskusil okrasti Ljubljančanko, ki je po pločniku hodila s prijateljico, pred njima pa sta korakala njuna fanta. Najprej je hodil za njo in nato od zadaj zagrabil njeno torbico ter jo sunkovito potegnil k sebi. Ženska se je obrnila, njena prijateljica pa je začel vpiti. Zato sta se približala policista, torbičar pa je odnehal.
Drugega februarja lani je na neugotovljeni način pridobil mobilni telefon, vreden 230 evrov, ki je bil nekaj dni prej ukraden Ljubljančanu, pri čemer je tožilstvo prepričano, da bi moral Alžirec nedvomno vedeti, da je ukraden, glede na to, da zanj ni imel računa in ga je takoj prekodiral in nastavil na arabski jezik.
Tožilstvo je njegovo ravnanje opredelilo kot tatvine, veliko tatvino in prikrivanje, sodišče pa mu je posamične kazni od treh do sedmih mesecev zapora združilo v enotno kazen leto in 10 mesecev zapora s preizkusno dobo štirih let in pod pogojem, da lastniku jaken v roku enega leta plača 500 evrov. Ker je tožilstvo umaknilo obtožbo za očitke treh tatvin – da je 30. januarja lani v Zari ukradel jakno v vrednosti 30 evrov, 7. februarja v McDonaldu mobitel, vreden 200 evrov, v Promarku pa hlače, vredne 15 evrov –, je sodišče obtožbo v tem delu zavrnilo.
Ker obdolženec ni dosegljiv sodišču, saj ga ni več pri nas, je sodišče sodbo objavilo na oglasni deski. In glede na to, da je zapustil Slovenijo, bo brez 500 evrov, ki bi mu jih moral obdolženi plačati v skladu s sodbo, bržkone ostal tudi lastnik ukradenih jaken.
