Kraja države in državljanov: Uroš Rotnik je ukradel listino
Tako je odločilo celjsko okrožno sodišče in nekdanjega prvega moža Termoelektrarne Šoštanj obsodilo na pogojno zaporno kazen.
Odpri galerijo
Na celjskem okrožnem sodišču smo dočakali prvega od epilogov, ki se jih še pričakuje v seriji kazenskih postopkov, v katere je kot obtoženi vpleten nekdanji prvi mož Termoelektrarne Šoštanj Uroš Rotnik. Sodnik Marko Brišnik ga je spoznal za krivega velike tatvine in tudi preprečitve dokazovanja v davčnem postopku ter ga obsodil na enotno desetmesečno pogojno zaporno kazen. Tako Rotniku ne bo treba za zapahe, če v roku dveh let ne bo obsojen za isto kaznivo dejanje.
Specializirani državni tožilec Matej Oštir je v obtožnici trdil, da je 7. novembra 2013 na sestanku z davčnim inšpektorjem v govorilnici Davčnega urada v Ljubljani na posebno predrzen način ukradel listino o prijavi premoženja, na kateri je bilo zapisano, da ima v sefu 3,3 milijona evrov gotovine. Rotnik je izkoristil kratko odsotnost inšpektorja, ko je ta želel natisniti zapisnik, in listino odtujil v navzočnosti takratne odvetnice Varje Holec, ki pa tega menda ni opazila, tako je vsaj zatrdila na sodišču.
Sodnik Brišnik obrambi ni verjel, čeprav je Rotnikov zagovornik Mitja Jelenič Novak vztrajal, da ni dokazov, da bi listino Rotnik ukradel, pa tudi da njegova prijava premoženja kot taka sama po sebi še ni noben dokaz, saj da je šlo za njegovo osebno listino. »Ni dvoma, da je šlo za listino, ki je že pripadala državnemu organu. Kam pa pridemo, če bi stranke, ki vlagajo listine v kazenski ali davčni spis, lahko kadar koli vzele listine nazaj ven? To ni dopustno,« je Brišnik opomnil Rotnika. Dejal mu je, da je to, kar je storil, nedopustno, nepravilno in neprimerno in tako nikakor ne bi smel ravnati, saj ne le, da je listino ukradel na predrzen način, s tem je tudi otežil dokazovanje, potrebno za odmero davka v istem davčnem postopku, ki je bil uveden proti njemu.
Vendar pa sodnik Brišnik tudi ni povsem sledil predlogu specializiranega tožilca Oštirja, ki je za Rotnika predlagal leto in pol zaporne in ne zgolj pogojne kazni. Zato je Oštir tudi takoj napovedal pritožbo: »Ne nazadnje pogojna kazen tudi ni pravo sporočilo javnosti.«
Rotnik pritožbe sicer še ni napovedal, saj na izreku sodbe njegov zagovornik ni bil več prisoten, zato se bo o tem posvetoval z njim. Je pa, kar je trdil ves čas med kazenskim postopkom, v davčnem spisu ugotovil večje število nepravilnosti, saj naj bi manjkalo ogromno priponk in listin, popravljeni naj bi bili tudi nekateri datumi. »Vsi moji podatki v zvezi s prijavo so v davčnem spisu nepopolni in brez prilog, ki sem jih priložil sam,« je dejal še tik pred koncem kazenskega postopka. Ob odhodu s sodišča, ko je že slišal, kakšno kazen mu je namenil sodnik, je ponovil: »Sam nisem nikoli nič vzel in tudi nikoli ne bom. Zato menim, da bi morala biti sodba oprostilna.« Pogojna sodba torej še ni pravnomočna, tehtali jo bodo tudi višji sodniki.
6 let je že preteklo od tatvine dokumenta.
Specializirani državni tožilec Matej Oštir je v obtožnici trdil, da je 7. novembra 2013 na sestanku z davčnim inšpektorjem v govorilnici Davčnega urada v Ljubljani na posebno predrzen način ukradel listino o prijavi premoženja, na kateri je bilo zapisano, da ima v sefu 3,3 milijona evrov gotovine. Rotnik je izkoristil kratko odsotnost inšpektorja, ko je ta želel natisniti zapisnik, in listino odtujil v navzočnosti takratne odvetnice Varje Holec, ki pa tega menda ni opazila, tako je vsaj zatrdila na sodišču.
Vlomili naj bi mu v avto
Ko je inšpektor ugotovil, da mu v spisu manjka osma stran davčnega spisa, torej ravno listina, s katero je Rotnik prijavil 3,3 milijona evrov premoženja, je najprej pomislil, da jo je po pomoti vzela odvetnica Holčeva. A ko jo je inšpektor o tem povprašal, je dejala, da ni vzela ničesar. Da je nekaj narobe oziroma da je listina namerno ukradena, pa je inšpektor posumil šele, ko je želel, da bi se Uroš Rotnik podpisal na kopijo listine, ki naj bi bila enaka originalu in je ostala na davčnem uradu. Tega pa Rotnik ni želel. Še več, vztrajal je, da je prijavil le 300.000 evrov premoženja. Pozneje so kriminalisti pri njem z namenom, da bi to listino našli, izvedli hišno preiskavo. Ko so bili pri njem, je fotokopijo sam izročil, češ da originala tako in tako nima več, ker so mu poleti 2013 vlomili v avto in mu iz njega ukradli aktovko z vsemi dokumenti, med katerimi naj bi bila tudi originalna listina o prijavi premoženja.Sodnik Brišnik obrambi ni verjel, čeprav je Rotnikov zagovornik Mitja Jelenič Novak vztrajal, da ni dokazov, da bi listino Rotnik ukradel, pa tudi da njegova prijava premoženja kot taka sama po sebi še ni noben dokaz, saj da je šlo za njegovo osebno listino. »Ni dvoma, da je šlo za listino, ki je že pripadala državnemu organu. Kam pa pridemo, če bi stranke, ki vlagajo listine v kazenski ali davčni spis, lahko kadar koli vzele listine nazaj ven? To ni dopustno,« je Brišnik opomnil Rotnika. Dejal mu je, da je to, kar je storil, nedopustno, nepravilno in neprimerno in tako nikakor ne bi smel ravnati, saj ne le, da je listino ukradel na predrzen način, s tem je tudi otežil dokazovanje, potrebno za odmero davka v istem davčnem postopku, ki je bil uveden proti njemu.
Vendar pa sodnik Brišnik tudi ni povsem sledil predlogu specializiranega tožilca Oštirja, ki je za Rotnika predlagal leto in pol zaporne in ne zgolj pogojne kazni. Zato je Oštir tudi takoj napovedal pritožbo: »Ne nazadnje pogojna kazen tudi ni pravo sporočilo javnosti.«
Rotnik pritožbe sicer še ni napovedal, saj na izreku sodbe njegov zagovornik ni bil več prisoten, zato se bo o tem posvetoval z njim. Je pa, kar je trdil ves čas med kazenskim postopkom, v davčnem spisu ugotovil večje število nepravilnosti, saj naj bi manjkalo ogromno priponk in listin, popravljeni naj bi bili tudi nekateri datumi. »Vsi moji podatki v zvezi s prijavo so v davčnem spisu nepopolni in brez prilog, ki sem jih priložil sam,« je dejal še tik pred koncem kazenskega postopka. Ob odhodu s sodišča, ko je že slišal, kakšno kazen mu je namenil sodnik, je ponovil: »Sam nisem nikoli nič vzel in tudi nikoli ne bom. Zato menim, da bi morala biti sodba oprostilna.« Pogojna sodba torej še ni pravnomočna, tehtali jo bodo tudi višji sodniki.