Krašovec od novinarjev RTVS zahteva odškodnino
Nekdanji ekonom mariborske nadškofije Mirko Krašovec toži tri zaposlene na Radioteleviziji Slovenija (RTVS) zaradi domnevne žaljive obdolžitve. Od novinarjev Mateja Korošca in Tanje Starič ter takratne odgovorne urednice informativnega programa Manice Janežič Ambrožič terja odškodnino zaradi poročanja ob obletnici finančnega zloma nadškofije.
Na današnjem pripravljalnem naroku na mariborskem okrožnem sodišču sta strani skoraj dve uri za zaprtimi vrati razpravljali o možnostih sklenitve poravnave. Končnega dogovora niso dosegli, ampak je bil narok preložen na kasnejši datum.
Ob odhodu s sodišča so bili redkobesedni tako Krašovec z zagovornico Jano Pšeničnik iz odvetniške pisarne Cugmas kot edina prisotna z RTVS Manica Janežič Ambrožič z odvetnikom Janezom Tekavcem. Zadeve za zdaj še ne želijo javno komentirati.
Krašovec v zasebni tožbi zahteva od Tanje Starič, Mateja Korošca in Manice Janežič Ambrožič poleg odškodnine v višini 21.000 evrov še objavo sodbe, javnega opravičila in preklic medijskih navedb ter prepoved nadaljnjih posegov v njegov ugled in dobro ime.
Tanji Starič in Mateju Korošcu očita kaznivo dejanje žaljive obdolžitve v večerni oddaji Odmevi 21. januarja letos, ki jo je vodila Staričeva, Korošec pa je pripravil prispevek in v njem govoril o skoraj dve milijardi evrov visoki luknji zaradi propada cerkvenih finančnih holdingov, »ki jo bodo morali pokriti davkoplačevalci«.
Tožnik je prepričan, da sta s tem namerno trdila nekaj, kar škoduje njegovi časti in dobremu imenu, saj sta ga poskušala prikazati kot soodgovornega za povzročitev visokega dolga.
Janežič Ambrožičevi pa v tožbi očita kot takratni urednici informativnega programa Televizije Slovenija pomoč pri omenjenem kaznivem dejanju, ker na televiziji niso želeli objaviti zahtevanega popravka, temveč so objavili odziv s po navedbah tožnika še vedno neresničnimi obtožbami.
Krašovec glede dolgov mariborske nadškofije vztraja, da premoženje, ki so ga državne banke dobile zanje, kaže, da država ni nič izgubila, ampak pridobila.
Na RTVS pa odgovarjajo, da je bilo njihovo poročanje na podlagi podatkov uradnih evidenc. Iz poročil, objavljenih na Ajpesu, namreč po Koroščevih navedbah izhaja, da so upniki v stečaju holdingov Zvon 1 in Zvon 2 ter Gospodarstva Rast prijavili za skupno dobrih 1,7 milijarde evrov terjatev, da so večino terjatev vložile prav državne banke in podjetja, ki so bila v lasti holdingov, zaradi neporavnanih posojil slovenskim bankam, ob sočasni gospodarski krizi pa je država morala dokapitalizirati banke v višini 4,8 milijarde evrov.
