Kriminalist ostaja za zapahi
Danilo Lavrinc med drugim preprodajal uspavala. Njegov špicelj Filip Didović na prostosti, a sojenje poteka.
Odpri galerijo
Ni jima do medijske slave. FOTO: DEJAN JAVORNIK
Čeprav so dali pristojni iz kehe izpustiti Filipa Didovića, proces na kazenskem oddelku okrožne sodnije poteka s polno paro. Zadeva je namreč še vedno prednostna, saj so ukrep pripora pred nekaj dnevi podaljšali prvoobtoženemu, odpuščenemu ljubljanskemu kriminalistu Danilu Lavrincu. Sojenje – bojda zaradi razkrivanja taktike in metodike policijskega dela, take informacije pa naj ne bi bile primerne za vsaka ušesa – poteka za zaprtimi vrati, in tudi včeraj je bilo pred sodnico Ano Testen tako. Po naših informacijah so sicer predvajali posnetke prisluhov, v katere naj bi se ujela Lavrinc in Didović.
Zakaj so jima stopili na prste? V začetku lanskega leta so policisti brezposelnega odvisnika Didovića – pa Lavrinčevega informatorja in dolgoletnega registriranega ter plačanega civilnega vira policije – ujeli pri nezakoniti preprodaji tablet. Stekli so prikriti preiskovalni ukrepi in kmalu sta se oba znašla za zapahi. Lavrinc je obtožen, da je od neznanca za 3000 evrov kupil 3000 tablet flormidala, uspavala, ki na črnem trgu velja za drogo. Postopoma naj bi jih (po 1,30 evra) prodajal Didoviću, ta pa še za več denarja naprej. Med hišno preiskavo so policistu zasegli več kot 1900 tablet in 600 evrov gotovine.
V službeni omarici je imel 119 nabojev, ki jih ne bi smel odnesti s policijskega strelišča, v njegovem službenem avtu pa so našli ponarejena bankovca za 50 evrov. V obtožnici piše tudi, da je nekomu posredoval tajne službene podatke o kaznivih dejanjih za več osumljencev in oškodovancev, in sicer v zadevi domnevne preprodaje rezervnih delov za osebna vozila.
Nekdanji kriminalist Lavrinc, ki je delal na področju pridobivanja informacij, torej z viri in informatorji, in ki medtem toži ministrstvo za notranje zadeve, saj hoče nazaj v službo, je krivdo na predobravnavnem naroku odločno zavrnil. Dejal je le: »Molčim.« Didović pa je kar precej mencal in pred sodno dvorano svojemu odvetniku Antonu Nosanu dejal, da bi celo priznal v zameno za leto dni zapora, saj, tako je dejal, »res sem prestopil mejo, tu in tam sem prodal tablete za kakšno informacijo. Ampak kar je policija dala na papir (v kazenski ovadbi, op. p.), tam je toliko nakladanja in laži. Sram me je, da sem policiji sploh pomagal kot informator.«
Ker pa specializirana tožilka Mojca Gruden zanj ni podala kaznovalnega predloga, si je glede priznanja tudi on premislil: »Ne morete nič predlagati? No, potem pa nimam kaj. Če mi ne boste nič rekli, potem gre pa za … mačka v žaklju.« In ko mu je še sodnica namignila, da bi s priznanjem krivde priznal prav vse, kar v zvezi z njim piše v obtožnici, je odločno odvrnil: »Ah, ne. To pa ne.«
Da je proces zaprt za javnost, je sicer izposloval Lavrinčev odvetnik Dušan Csipö. Sodnico je namreč prepričal z besedami, da bodo v postopku razkriti občutljivi tajni podatki, tako o informatorjih, policijskih virih, taktiki kot metodiki kriminalistično-obveščevalne dejavnosti. »Gre za varovanje zdravja in življenja ljudi (policistov in njihovih informatorjev, op. p.), ker gre za občutljive podatke. Obtoženi Lavrinc ne želi nikomur škodovati in ne želi, da bi se zadeva pisala po časopisih z napačnimi podatki ali da bi bil napačno razumljen, s čimer bi lahko tudi drugim nastala škoda.«
Do izreka javne sodbe v imenu ljudstva naj bi še naprej poslušali prisluhe, si ogledovali posnetke, sodnica Testenova pa mora zaslišati tudi nekaj prič, v glavnem poštenih policistov.
Službo hoče nazaj
Zakaj so jima stopili na prste? V začetku lanskega leta so policisti brezposelnega odvisnika Didovića – pa Lavrinčevega informatorja in dolgoletnega registriranega ter plačanega civilnega vira policije – ujeli pri nezakoniti preprodaji tablet. Stekli so prikriti preiskovalni ukrepi in kmalu sta se oba znašla za zapahi. Lavrinc je obtožen, da je od neznanca za 3000 evrov kupil 3000 tablet flormidala, uspavala, ki na črnem trgu velja za drogo. Postopoma naj bi jih (po 1,30 evra) prodajal Didoviću, ta pa še za več denarja naprej. Med hišno preiskavo so policistu zasegli več kot 1900 tablet in 600 evrov gotovine.
V službeni omarici je imel 119 nabojev, ki jih ne bi smel odnesti s policijskega strelišča, v njegovem službenem avtu pa so našli ponarejena bankovca za 50 evrov. V obtožnici piše tudi, da je nekomu posredoval tajne službene podatke o kaznivih dejanjih za več osumljencev in oškodovancev, in sicer v zadevi domnevne preprodaje rezervnih delov za osebna vozila.
Policist Lavrinc je bil pred leti celo odlikovan zaradi uspešne preiskave ropa sefov SKB.
Nekdanji kriminalist Lavrinc, ki je delal na področju pridobivanja informacij, torej z viri in informatorji, in ki medtem toži ministrstvo za notranje zadeve, saj hoče nazaj v službo, je krivdo na predobravnavnem naroku odločno zavrnil. Dejal je le: »Molčim.« Didović pa je kar precej mencal in pred sodno dvorano svojemu odvetniku Antonu Nosanu dejal, da bi celo priznal v zameno za leto dni zapora, saj, tako je dejal, »res sem prestopil mejo, tu in tam sem prodal tablete za kakšno informacijo. Ampak kar je policija dala na papir (v kazenski ovadbi, op. p.), tam je toliko nakladanja in laži. Sram me je, da sem policiji sploh pomagal kot informator.«
Mačka v žaklju ne bo kupil
Ker pa specializirana tožilka Mojca Gruden zanj ni podala kaznovalnega predloga, si je glede priznanja tudi on premislil: »Ne morete nič predlagati? No, potem pa nimam kaj. Če mi ne boste nič rekli, potem gre pa za … mačka v žaklju.« In ko mu je še sodnica namignila, da bi s priznanjem krivde priznal prav vse, kar v zvezi z njim piše v obtožnici, je odločno odvrnil: »Ah, ne. To pa ne.«Da je proces zaprt za javnost, je sicer izposloval Lavrinčev odvetnik Dušan Csipö. Sodnico je namreč prepričal z besedami, da bodo v postopku razkriti občutljivi tajni podatki, tako o informatorjih, policijskih virih, taktiki kot metodiki kriminalistično-obveščevalne dejavnosti. »Gre za varovanje zdravja in življenja ljudi (policistov in njihovih informatorjev, op. p.), ker gre za občutljive podatke. Obtoženi Lavrinc ne želi nikomur škodovati in ne želi, da bi se zadeva pisala po časopisih z napačnimi podatki ali da bi bil napačno razumljen, s čimer bi lahko tudi drugim nastala škoda.«
Do izreka javne sodbe v imenu ljudstva naj bi še naprej poslušali prisluhe, si ogledovali posnetke, sodnica Testenova pa mora zaslišati tudi nekaj prič, v glavnem poštenih policistov.
