Kriminalisti delovali nezakonito

Prepoved vprašanj kriminalistoma na glavni obravnavi je imela enak učinek, kot če ju sodišče sploh ne bi zaslišalo. Tako jasno je bilo ustavno sodišče v kazenski zadevi zoper Maria Medicca in Siniše Bulića. Sklenili so, da jima je bilo zato kršeno načelo neposrednosti iz 22. člena slovenske ustave. In posledično razveljavili vse sodbe nižjih sodišč ter odredili vnovično sojenje na prvi stopnji.

To bi se že lahko začelo pred petčlanskim senatom, ki mu predseduje ljubljanski okrožni sodnik Srečko Škerbec, a ker se tam tako Medicc kot Bulić še nista prikazala, se to ni zgodilo. Oba obtožena sta bila na prvem sojenju spoznana za kriva, da sta v sostorilstvu zagrešila kazniva dejanja neupravičene proizvodnje prepovedanih drog in prometa z njimi ter nedovoljene proizvodnje orožja in eksploziva in prometa z njima. Bulić je bil ob tem obsojen še za kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi. Medicc je dobil 10 let in 8 mesecev zapora, Bulić enotno kazen 12 let zapora. Vsakemu je bilo izrečenih še 10.000 evrov denarne kazni.

Je bil zaseg kokaina zakonit? Fotografija je simbolična. FOTO: Policija

V enem od stanovanj na Savski cesti v Ljubljani naj bi 24. januarja 2018 zaradi prodaje hranila 29,873 kilograma heroina, devet kilogramov kokaina ter 12,62 grama prepovedane droge konoplje. V prirejenem prostoru citröena C4 pa sta z enakim namenom menda hranila in prevažala še 1,991 kilograma heroina in 0,996 kilograma kokaina. Drugo kaznivo dejanje naj bi storila s tem, ko sta istega dne na istih krajih protipravno hranila strelno orožje, eksplozivne snovi in strelivo. Bulić pa naj bi tretje kaznivo dejanje zagrešil s tem, ko naj bi se zaletel v policijsko vozilo z namenom, da bi se izognil prijetju.

Dokazi le enkrat izločeni

Njuna obramba je že med sojenji na nižjih stopnjah zaman zahtevala izločitev dokazov oziroma droge in orožja, ki so jih našli na podlagi odredbe za hišno preiskavo omenjenega stanovanja in avtomobila. Dejansko je obrambi to uspelo le na predobravnavnem naroku. Sodnica je takrat zaslišala kriminalista, ki sta sodelovala v policijski akciji, vprašanja pa jima je lahko zastavljala tudi obramba. Sklenila je, da je treba dokaze izločiti iz spisa, saj da je preiskovalni sodnik, ki je izdal omenjeno odredbo, o tem, da to stanovanje in avtomobil uporablja Bulić, sklepal na podlagi uradnega zaznamka, ki je nastal novembra 2017.

Veliko časa bi morala prebiti za rešetkami. FOTO: Blaž Samec

V njem pa je, kot sledi iz odločbe ustavnega sodišča, pisalo, da je kriminalist opazil vozilo, ki ga je vozil Bulić, kako prihaja iz podzemne garaže. S pomočjo videonadzornega sistema in zabeležene uporabe garažne kartice pa naj bi nato ugotovili, kateremu stanovanju pripada kartica. Sodnica kriminalistu, ki je napisal zaznamek, ni verjela, da je bil tam po naključju in da je vozila takratnih osumljencev poznal že od prej. In zaključila, da so policisti do podatka o tem, da Bulić uporablja navedena avtomobil in stanovanje, očitno prišli na nezakonit način. »V obravnavani zadevi je bilo vprašanje verodostojnosti prič – kriminalistov – odločilno za presojo zakonitosti dokazov,« so v sodbi še zapisali ustavni sodniki.

Maja 2019 so to odločitev povozili ljubljanski višji sodniki, na glavni obravnavi na okrožnem sodišču pa obrambi, ki je še enkrat zahtevala izločitev dokazov, ni bilo več omogočeno zasliševanje kriminalistov. Dokazi so ostali v spisu, obtožena sta bila spoznana za kriva, vse skupaj pa so nato požegnali še višji in vrhovni sodniki.