Kriminalisti stopili na prste koruptivnim javnim uslužbencem
Kriminalisti celjske policijske uprave so zaključili preiskavo sumov storitev več kaznivih dejanj s področja korupcije, kazenskopravno kvalificiranih kot jemanje podkupnine po 261. členu KZ-1 in dajanje podkupnine po 262. členu KZ-1.
Kazensko so ovadili 14 fizičnih oseb in šest pravnih zaradi suma storitve 22 kaznivih dejanj s področja korupcije. Preiskovanje kaznivih dejanj so začeli v letu 2019, pri tem pa izvedli več kot sto posameznih preiskovalnih dejanj, je povedal vodja oddelka za gospodarsko kriminaliteto pri celjski policijski upravi Ervin Stojnšek. Pri zbiranju dokazov, kjer so poleg klasičnih preiskovalnih metod uporabili tudi prikrite preiskovalne ukrepe, so zbrali zadostno število dokazov proti štirim javnim uslužbencem, zaposlenim na dveh občinah na celjskem območju, ki so od leta 2015 dalje zlorabljali svoj položaj in v postopkih izvedbe javnega naročanja od ponudnikov gradbenih storitev zahtevali oziroma sprejemali denarne nagrade, darila ter druge koristi. Uslužbenci so z zlorabo zaupanega položaja, v okviru katerega so pripravljali razpisno dokumentacijo oziroma vodili postopke javnega naročanja, vplivali na izbiro ponudnika v postopkih javnega naročanja na način, da so prilagodili razpisne pogoje, tako da so ustrezali samo točno določenemu ponudniku, ali da so namerno razveljavili postopek javnega naročanja ter nato ob ponovni izvedbi privilegiranega ponudnika seznanili s konkurenčnimi ponudbami ter ga tako postavili v privilegiran položaj, saj so mu omogočili, da je oddal ponudbo, ki je bila ugodnejša od konkurenčnih ponudnikov.
Javni uslužbenci so se v postopkih evidenčnega javnega naročanja s ponudniki tudi dogovorili, da so jim posredovali več različnih ponudb, pri čemer so nato po prejetju vseh ponudb posegli v že prejete ponudbe, in sicer tako, da so nadomestili ponudbo točno določenega ponudnika s ponudniku bolj ugodno ponudbo, s čimer so mu omogočili pridobitev posla in največji mogoč dobiček glede na konkurenčne ponudbe. V postopkih javnega naročanja s presojo prispelih ponudb, kjer ni treba izvesti objave javnega naročila na portalu, so javni uslužbenci izbrali svoje favorizirane ponudnike ob pomoči t. i. konkurenčnih ponudb, kar pomeni, da se je postopek javnega naročanja izvedel zgolj formalno, pri čemer so favorizirani ponudniki osumljenim vnaprej posredovali imena ostalih fiktivnih ponudnikov, ki so jim nato osumljeni javni uslužbenci poslali povpraševanje, nato pa so izmed fiktivnih protiponudb z dogovorjeno vsebino izbrali najugodnejšo ponudbo že vnaprej izbranega ponudnika.
Ustvarjanje monopola
Kriminalisti so v sklopu preiskave tudi ugotovili, da so se za prejem protiponudb dogovarjali ponudniki, ki so si usluge vračali, s čimer so drug drugemu omogočali, da so lahko pridobivali posle in tako izrivali konkurenco. Tako so bila v postopkih izvedbe javnega naročanja kršena načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki ter načelo enakopravne obravnave ponudnikov. Ponudniki storitev so z izmenjavo konkurenčnih ponudb in dajanjem nezakonitih nagrad ter daril izpodrivali zdravo in za normalno funkcioniranje trga nujno potrebno konkurenco. Na takšen način so ustvarjali monopol na določenem območju, pri čemer so neupravičeno ustvarjali t. i. ekstra dobiček, saj jim je to omogočalo, da so podajali ponudbe, ki so bistveno presegale realne vrednosti na trgu. Pri tem ne gre spregledati, da ponudniki storitev niso stremeli k temu, da bi kot najugodnejši ponudnik na trgu pridobili posel v vrednosti, ki bi upravičevala porabljena sredstva in opravljeno storitev, ampak so namerno višali ceno, saj so se zavedali, da bodo dogovorjene konkurenčne ponudbe kljub temu presegale vrednost njihovih ponudb, s čimer so na nezakonit način pridobivali protipravno premoženjsko korist. Glede na samo razširjenost podajanja tovrstnih ponudb je mogoče trditi, da so ponudniki storitev s tem tudi dodatno pomagali k dvigu vrednosti takšnih storitev na trgu, kar je pripomoglo k pridobivanju večjih dobičkov, zato pa tudi k večji porabi javnih sredstev za izvajanje gradbenih storitev.
Do zlorab položajev javnih uslužbencev in pridobitve posla favoriziranim ponudnikom gradbenih storitev je prihajalo tako rekoč pri vseh fazah gradnje, in sicer pri projektiranju, izgradnji in nadzoru. Prav tako je na podlagi ugotovitev preiskave mogoče trditi, da so bili izvajalci med vsemi fazami med seboj povezani oziroma so imeli prijateljski odnos, zaradi česar se utemeljeno poraja vprašanje o ustrezni izvedbi nadzora nad izvedenim delom, kakor tudi o kakovosti izvedenih del. Ponudniki storitev so si med seboj izmenjali več kot sto konkurenčnih ponudb. Z omenjenimi korupcijskimi kaznivimi dejanji so osumljenci zase ali za druge osebe pridobivali protipravno premoženjsko korist in tudi povzročali veliko premoženjsko škodo občinskim blagajnam in državnemu proračunu oziroma porabnikom javnih sredstev, vendar pa je realno vrednost zelo težko oceniti, saj je z omenjenim dejanji nastajala škoda tudi posredno, ko se je dvigala realna vrednost za opravljanje gradbenih storitev. Prav tako ne gre spregledati, da se je s takšnim načinom tudi onemogočalo delovanje oziroma sklepanje poslov s porabniki javnih sredstev konkurenčnim družbam, ki se niso posluževale nezakonitih načinov pridobivanja poslov.
Prioriteta policijskega dela
Preiskovanje korupcijskih kaznivih dejanj je ena od temeljnih prioritet policijskega dela. Permanentna izziva za policijo sta učinkovitost pri identifikaciji pojavnih oblik in področij korupcijske kriminalitete tako v javnem kot zasebnem sektorju ter njeno preiskovanje, saj običajno po storitvi korupcijskih kaznivih dejanj ni materialnih dokazov ali pa so zelo redki. V primeru korupcijskih kaznivih dejanj so kazensko odgovorni tako dajalci kot prejemniki podkupnin, kazniva dejanja pa se dogajajo v zelo ozkih in zaprtih krogih oseb, ki zaradi lastnih interesov nimajo interesa po razkritju teh dejanj pred organi pregona. Policija je bila pri utemeljevanju sumov storitve teh kaznivih dejanj v preteklem obdobju najuspešnejša, kadar je pri preiskovanju uporabila prikrite preiskovalne ukrepe, ki so najkakovostnejši dokazni vir pri korupcijskih kaznivih dejanjih. Eno od področij, kjer so korupcijska tveganja velika, je področje javnega naročanja, kjer se korupcijska tveganja lahko pojavljajo v vseh fazah javnega naročila od priprave razpisne dokumentacije do faze sprejemanja ponudb in njihove izbire kot tudi kasneje v fazi izvajanja pogodbe. Poleg tega policija svoje aktivnosti na področju odkrivanja in preiskovanja korupcije usmerja tudi na druga bolj izpostavljena področja, kot so uradna dolžnost in javna pooblastila, zdravstvo, bančništvo in zaščita finančnih interesov Republike Slovenije in Evropske unije. Ravno tako med korupcijska tveganja uvrščamo tudi korupcijo v športu. Slovenija je sopodpisnica Konvencije Sveta Evrope o prirejanju izidov športnih tekmovanj, od leta 2021 je v veljavi tudi Zakon o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakonika, ki v 212. členu opredeljuje nedovoljeno prirejanje izidov športnih tekmovanj.
Številke rastejo
Število obravnavanih korupcijskih kaznivih dejanj v letu 2021 je bilo nad desetletnim povprečjem (tj. 130), saj je policija vložila kazenske ovadbe in poročila v njihovo dopolnitev za 178 kaznivih dejanj korupcijske kriminalitete. V zadnjih petih letih so med korupcijskimi kaznivimi dejanji prevladovala kazniva dejanja zoper uradno dolžnost in javna pooblastila. Letos je policija do zdaj na področju odkrivanja in preiskovanja korupcijskih kaznivih dejanj obravnavala in na državna tožilstva poslala kazenske ovadbe za 67 korupcijskih kaznivih dejanj in 104 fizične osebe. V teku pa je še vedno več drugih predkazenskih postopkov za različna korupcijska kazniva dejanja, ki jih policisti obravnavajo. Poleg tega je letos policija na državna tožilstva poslala tudi 24 poročil za zaznana korupcijska kazniva dejanja, pri katerih po zaključku predkazenskega postopka ni bilo podlage za kazensko ovadbo.
Policija je aktivna tudi na področju medinstitucionalnega sodelovanja, saj v okviru izobraževanja, posvetovanj, izmenjave podatkov sodeluje s Komisijo za preprečevanje korupcije, Finančno upravo Republike Slovenije in z drugimi državnimi organi. V pripravi je tudi nov Sporazum o sodelovanju na področju preprečevanja korupcije med policijo in Komisijo za preprečevanje korupcije, ki bo predvidoma podpisan konec septembra.
