Kriptogoljufi izpulili milijone Slovencem: na neznane klice se ne oglašajte
Čeprav policisti redno opozarjajo na mnogo primerov zlorab spletnega bančništva, plačilnih in kreditnih kartic, v zadnjem času, tudi na območju Policijske uprave Maribor, opažajo porast spletnih zlorab, pri katerih žrtve zaradi naivnosti in želje po hitrem zaslužku tujcem zaupajo dostop do svoje spletne banke in osebnih podatkov.
Goljufijam nasedajo tudi ljudje, ki s kriptovalutami še niso trgovali, a jih prepričajo, da nanje čakajo sredstva.
»Namesto hitrega zaslužka žrtvam žal ostanejo le prazni bančni računi. Storilci nato njihov račun pogosto uporabijo še za izvrševanje drugih kaznivih dejanj,« sporoča Anita Kovačič Čelofiga, tiskovna predstavnica. Letos je bilo v Sloveniji že več kot 100 tovrstnih primerov s skupno škodo okoli 3,5 milijona evrov.
Po njenih besedah prevara običajno poteka tako, da tujec po mobilnem telefonu pokliče žrtev in jo v polomljeni slovenščini s tujim naglasom poskuša prepričati, da ima na eni od kriptomenjalnic še vedno nekaj sredstev, denimo od 20.000 do 40.000 evrov v kriptovalutah. Da bi bila prevara še bolj pristna, žrtvam pokažejo kriptoračun, na katerem so shranjena sredstva, ki naj bi mu pripadala. Do tega računa pa žrtev ne more dostopati. Da bi bilo vse skupaj še bolj nenavadno, poleg tistih, ki so morda kdaj trgovali s kriptovalutami, tovrstnim goljufijam nasedajo tudi ljudje, ki s kriptovalutami doslej sploh še niso trgovali, a jih storilcem kljub temu uspe prepričati, da nanje čakajo tovrstna sredstva.
Prekinite povezavo
Policisti opozarjajo, da se ne oglašajte na neznane telefonske klice iz tujine. Lahko gre sicer tudi za ponarejene slovenske telefonske številke. V vsakem primeru pa, če prejmete klic s ponudbami o zaslužku s kriptovalutami, nemudoma prekinite povezavo, na računalnik ali telefon pa ne nameščajte programov za oddaljen dostop, nikomur ne dovolite upravljanja računalnika ali telefona ter dostopa do spletne banke.
Goljufi žrtve nadalje prepričajo, da si na računalnik ali telefon namestijo program za oddaljen dostop, s katerim omogočijo storilcem dostop do te naprave, češ da naj bi v nasprotnem primeru izgubili kriptosredstva. Seveda je to kapitalna napaka, saj tako goljufi, ki dobijo dostop do naprav, pridobijo dostop tudi do spletne banke in elektronske pošte. V imenu oškodovancev lahko na različnih kriptomenjalnicah in spletni banki odprejo račune in iz njihovih bančnih računov prenesejo denar.
»Storilci žrtvam nato pogosto svetujejo, da naprav ne uporabljajo, denimo od 12 do 24 ur, ter ne obiskujejo spletne banke, češ da bo tako transakcija 'kriptodenarja' na njihov račun izvršena hitreje. Žal potem žrtve pogosto ugotovijo, da so jim storilci izpraznili bančni račun in ga morda celo izkoristili za krajo denarja z drugih bančnih računov,« še pojasnjuje predstavnica PU Maribor.
Na PU Maribor so v samo zadnjem mesecu imeli 16 tovrstnih primerov, s katerimi so goljufi lahkoverneže olajšali za skoraj 200.000 evrov. Nazadnje so takšno prijavo prejeli v sredo, ko je starejši občan klicatelju zaupal svoje bančne podatke po prepričevanju, da mu bodo vrnili 5000 evrov, a mu je z bančnega računa izginilo okrog 1300 evrov.
