SOJENJE
Krivdo za smrt bi priznal za vikend zapor
Vojak Goran Ognjenović je do smrti povozil Madžara in pobegnil.
Odpri galerijo
Seat cordoba je med nekontroliranim zaviranjem do smrti pokosila madžarskega tovornjakarja. FOTO: Aleš Andlovič
MARIBOR – Vidno besna je okrožna državna tožilka Ivanka Slana včeraj čakala na sojenje 34-letnemu poklicnemu vojaku Goranu Ognjenoviću zaradi povzročitve smrtne prometne nesreče in pobega s kraja nesreče. Vzrok za tožilkino slabo voljo je bilo sprenevedanje zagovornika obtoženega, odvetnika Branka Verstovška, na prejšnji razpravi, ko je bila odsotna, češ da se je v telefonskem pogovoru dogovoril z njo, da bi obtoženi v primeru sedanjega priznanja krivde lahko kazen zapora zamenjal z delom v splošno družbeno korist.
Čeprav je sodnica dr. Barbara Nerat zaplet označila kot komunikacijski šum, je bil precej več kot to. »Nesprejemljiva je praksa, da bi na zadnji glavni obravnavi, ko se da odtehtati, v katero smer se stvar nagiba, ponudili enako kazen kot na predobravnavnem naroku. S tem se ne strinjam. Odvetnik je bil v telefonskem pogovoru zares vztrajen s predlogom o alternativnem prestajanju kazni, a sva pogovor zaključila vsak na svojem bregu,« je odločno poudarjala Ivanka Slana. Da glede na sodno prakso in dokazno breme, ki je bolj ali manj v škodo obtoženemu, ni pričakovati ne oprostilne ne pogojne obsodbe, je na lep način poskušala obtoženemu pojasniti tudi sodnica. »To ni mogoče, saj sem zaposlen in delam tudi ob vikendih,« se je zagovarjal Goran Ognjenović, zaposlen na obrambnem ministrstvu.
Ko sta v nadaljevanju razprave z odvetnikom Verstovškom vendarle spoznala, da je bolje vrabec v roki kot golob na strehi, in nameravala priznati krivdo ob zagotovilu, da tožilstvo ne bo nasprotovalo vikend zaporu, je bilo že prepozno. Tako bo konec novembra na prostor za priče stopil še nadrejeni obtoženega v Slovenski vojski, Simon Jelen, zatem pa je pričakovati izrek sodbe.
Goran Ognjenović na koncu ni želel priznati krivde. FOTO: Facebook
Čeprav je sodnica dr. Barbara Nerat zaplet označila kot komunikacijski šum, je bil precej več kot to. »Nesprejemljiva je praksa, da bi na zadnji glavni obravnavi, ko se da odtehtati, v katero smer se stvar nagiba, ponudili enako kazen kot na predobravnavnem naroku. S tem se ne strinjam. Odvetnik je bil v telefonskem pogovoru zares vztrajen s predlogom o alternativnem prestajanju kazni, a sva pogovor zaključila vsak na svojem bregu,« je odločno poudarjala Ivanka Slana. Da glede na sodno prakso in dokazno breme, ki je bolj ali manj v škodo obtoženemu, ni pričakovati ne oprostilne ne pogojne obsodbe, je na lep način poskušala obtoženemu pojasniti tudi sodnica. »To ni mogoče, saj sem zaposlen in delam tudi ob vikendih,« se je zagovarjal Goran Ognjenović, zaposlen na obrambnem ministrstvu.
Tožilstvo se ne strinja, da bi kazen zapora zamenjali z delom v splošno družbeno korist ali vikend zapor.
Ko sta v nadaljevanju razprave z odvetnikom Verstovškom vendarle spoznala, da je bolje vrabec v roki kot golob na strehi, in nameravala priznati krivdo ob zagotovilu, da tožilstvo ne bo nasprotovalo vikend zaporu, je bilo že prepozno. Tako bo konec novembra na prostor za priče stopil še nadrejeni obtoženega v Slovenski vojski, Simon Jelen, zatem pa je pričakovati izrek sodbe.
