Lastnik trpinčil psa na polarnem mrazu

LJUBLJANA – Članica društva Animal Angels nam je poslala kratko obvestilo, da je občanka na sprehodu v okolici Brežic iz gozda zaslišala nekakšen jok. Naredila je par korakov v smeri cvileža in nemo obstala. Sredi gozda je bil za drevo z verigo privezan srednje velik pes.
Takoj je obvestila društvo za zaščito in pomoč živalim Animals Angels in to je nemudoma stopilo v akcijo ter prišlo po psa.
Ker ni imel čipa, so poklicali Zavetišče za živali Brežice, ki deluje pri veterinarski ambulanti, in tam so ga primerno oskrbeli.
Po prvih opažanjih je bil hudo žejen, kar pomeni, da je moral biti dlje privezan za drevo. Člani Animals Angels so na družabnem omrežju facebook objavili fotografijo psa in pozvali občane za pomoč pri iskanju lastnika.

Rjavega kosmatinca je prepoznala domačinka in zapisala, da je psa z lastnikom opazila na sprehodu po Spodnji Libni. Na srečo se je zgodba o žejnem kosmatincu dobro izšla, saj smo sredi popoldneva izvedeli, da so ga že vrnili lastniku.
A vprašanje ostaja, zakaj ga je privezal za drevo in odšel neznano kam. Ga je privezal kdo drug? Prav mogoče, saj človeška hudobija nima meja.
Prav o človeški hudobiji in zanemarjanju živali govori naslednji primer. S PU Maribor so sporočili, da so na območju občine Rače-Fram obravnavali primer mučenja živali, ko naj bi 30-letni lastnik 11-letnega psa pasme pitbul konec februarja z vrvico zvezal za zadnjo tačko in ga pustil na mrazu, ko se je živo srebro za nekaj dni spustilo na –15 °C.

Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je že močno podhlajenega po obvestilu občanov rešil 50-letni predstavnik društva za pravice živali, doma z območja Maribora in psa takoj odpeljal k veterinarju. S tem ga je rešil pred morebitnim poginom, po pregledu pa je še naprej skrbel zanj.
Ko je veterinar izmeril telesno temperaturo, je znašala pod 31 stopinj Celzija, normalna telesna temperatura telesa pa je med 38 in 39 stopinjami. Poleg tega je imel močno otečeno zadnjo levo tačko, za katero je bil privezan z vrvico. Veterinar ga je ogrel do primerne temperature, a kljub hitri oskrbi bo imel kuža trajno posledico na zadnji levi tački, na katero šepa.

Trpinčeni pes je zdaj v zdravem okolju, zoper osumljenega pa bodo policisti podali kazensko ovadbo.
Kot nam je povedal dolgoletni vodja Zavetišča za zapuščene živali Ljubljana Marko Oman, na leto sprejmejo od 350 do 400 psov. »Od tega jih je kakih 250 do 300 takih, ki so se izgubili in jih tako ali drugače vrnemo lastnikom. Od 100 do 120 pa je zares izgubljenih oziroma zapuščenih in jim poskušamo najti nove lastnike.«
Ljubljansko zavetišče poskrbi za četrtino vseh izgubljenih psov, kar pomeni, da se na območju Slovenije vsako leto izgubi od 1500 do 2000 psov, četrtina od teh je dejansko zapuščenih.
»Razlogi so različni. Lastniki umrejo, ostarijo ali nimajo več denarja za vzdrževanje psa. Nekateri se preselijo iz hiše v blok in nam ga pripeljejo.«
Oman poudarja, da je odgovornost do živali v splošnem vendarle večja kot pred leti. »Še vedno pa dobimo četrtino psov, za katere ne vemo, kdo je bil lastnik.
Primerjati, kako dobro ali slabo skrbimo za pse v primerjavi z Avstrijo, Italijo, je skoraj nesmiselna. »Pri nas namreč ne poznamo kategorije prostoživečih psov tako kot v omenjenih državah, kjer poskrbijo, da se ne razmnožujejo, jih sterilizirajo in vrnejo v okolje. Tukaj so ali pri lastniku ali pa pri nas.«