ŠTEVILKE
Leto 2018: prvič pod 100 mrtvih
Leta 1991 je na slovenskih cestah umrlo 482 ljudi, lani pa 93. Med lani umrlimi je tudi 17 tujcev, kar pomeni 18,28 odstotka.
Odpri galerijo
V Krki so našli mlad par v cliu. FOTO: TANJA JAKŠE GAZVODA
LJUBLJANA – Prometne nesreče na svetu vsakih 24 sekund zahtevajo smrtno žrtev, vsako leto pa kar 1,35 milijona življenj. V zadnjih minutah decembra se je zgodila ena največjih tragedij na slovenskih cestah v minulem letu. Silovito trčenje z avtomobilom v drevo na silvestrovo je bilo na Krasu usodno za 18-letnika, Eneja Renerja iz Kobdilja in Simona Birso z Gorjanskega.
Naše ceste vzamejo veliko preveč življenj, vendar pa bo leto 2018 v Sloveniji zapisano kot prvo, v katerem je bilo na njih manj kot 100 smrtnih žrtev. Za primerjavo nekaj podatkov: leta 1991 je na cestah umrlo 482 ljudi, 1999. leta 334, 2007. leta 293, 2016. leta 130, lani (2018) pa 93. Umrlo je 40 voznikov, 12 sopotnikov, 16 motoristov, dva mopedista, osem kolesarjev, 13 pešcev ter po en traktorist in sopotnik na traktorju. Velja pa zapisati, da se številke še lahko spremenijo, saj zakon o pravilih cestnega prometa v 109. členu določa, da se šteje za smrtno žrtev udeleženec, ki je umrl v 30 dneh po nesreči.
Največ smrtnih žrtev je bilo na območju PU Maribor – 19, sledijo Ljubljana 17, Celje in Novo mesto po 13, Koper 11, Nova Gorica 10, Kranj šest in Murska Sobota štiri. Leta 2018 je na slovenskih cestah umrlo 17 tujcev (pet Nemcev, trije Hrvati, po dva Makedonca in Italijana, ter po en Čeh, državljan BiH, Švicar, Madžar in Ukrajinec). Od skupno 93 žrtev to pomeni 18,28 odstotka. Od 89 smrtnih prometnih nesreč so jih tujci povzročili 18 (Hrvati štiri, Nemci tri, Makedonci dva, Italijani dva, BiH dva, Madžari dva, po eno pa Čehi, Kosovar in Ukrajinec), kar pomeni 20,22 odstotka.
Najbolj krvav mesec je bil september, ko je v 21 prometnih nesrečah umrlo 21 ljudi. Med njimi je bilo pet tujcev (23,81 odstotka). Najmanj mrtvih je bilo januarja. Umrla sta dva voznika: pri Bohinjski Bistrici 64-letnik, pri naselju Buč pa 22-letnik. Razveseljivo je, da od 52 tednov kar 12 tednov ni bilo smrtne prometne nesreče, najdlje med 13. februarjem in 6. marcem.
Na slovenskih cestah je umrlo še 15 ljudi, česar pa ne štejejo za prometne nesreče. Po obdukcijah so namreč ugotovili, da so umrli zaradi zdravstvenih težav (odpoved srca) oziroma zaradi naravne smrti.
Zanimivo je, da za prometno nesrečo ne štejejo nesreče, ki se je zgodila 30. oktobra. Iz smeri Maribora proti Dravogradu je z osebnim avtom vozil 80-letnik. Zunaj naselja Brezno je na cesto padla večja skala in priletela v osebni avto. Na kraju dogodka sta umrla voznik in 76-letna sopotnica, oba z območja Raven na Koroškem. Policisti to nesrečo vodijo kot dogodek.
Najhujša nesreča se je zgodila 7. avgusta pri Ptuju; 43-letna voznica osebnega avta, Ptujčanka Anita Liber, je vozila od Pragerskega proti Ptuju. Zunaj naselja Šikole je zaradi neprilagojene hitrosti zapeljala na bankino in odneslo jo je na nasprotno stran, kjer je čelno treščila v pravilno vozeči osebni avto 65-letnega Darka Tratnika iz Gozda pri Colu nad Ajdovščino. V silovitem trčenju so na kraju dogodka umrli povzročiteljica in dva potnika v drugem osebnem avtu, 82-letni Ivan Pregelj s Cola in 62-letna Danica Mikuž iz kraja Višnje pri Colu (sedela sta na zadnjih sedežih). Voznik in 64-letna sopotnica Marija Tratnik (voznikova žena) sta se v trčenju lažje ranila. Vsi štirje so se vračali s pogreba v okolici Ptuja. Anita Liber je tisti dan kupila seat ibizo v okolici Domžal in se vračala domov ...
Mlad par, 19-letna Patricija Blatnik iz Primče vasi in 17-letni Žiga Škufca s Hriba pri Hinjah, sta se 24. marca z rdečim cliom odpeljala proti Novemu mestu. Takrat so ju tudi zadnjič videli. Ker ju ni bilo domov, so zaskrbljeni starši poklicali policiste. Vse njihovo delo in aktivnosti so bili tiste dni usmerjene v iskanje pogrešane Patricije in Žiga. Po številnih iskalnih akcijah na terenu, pogovorih, preletih območja s helikopterjem, pregledih nadzornih kamer in mnogo drugih aktivnostih so v sredo, 28. marca dopoldne, s pomočjo gasilcev GRC Novo mesto s čolnom začeli pregledovati reko Krko. Okoli 10. ure so v bližini naselja Srebrniče v reki Krki našli iskani osebni avto, v njem pa pokojna Patricijo in Žiga. Kot so pozneje ugotovili, se je nesreča zgodila v soboto, 24. marca, okoli 24. ure, ko je voznica nekaj pred polnočjo zapeljala desno s ceste, trčila v drevesa, nato pa je avto odbilo v Krko, kjer je na strehi obstal na dnu.
V Mariboru v Nasipni ulici se je 27. oktobra ob 21.10 zgodila prava tragedija. Na prehodu za pešce je pijan 28-letni Martin P. (v sebi je imel 1,83 promila alkohola) z avtom zbil 27-letno visoko nosečo Urško Krajišnik iz Maribora in njenega psa, ta je takoj poginil. Zdravniki so v UKC s carskim rezom poskušali rešiti otroka. Krajišnikova je 30. oktobra umrla v kliničnem centru, otrok Oskar Isak pa 1. novembra. Kot so poročali kronisti, je Martin P. ustavil šele 200 metrov po trku. Policistom je trdil, da sploh ni povzročil prometne nesreče, ko pa so ga posedli v policijsko vozilo, je zaspal.
Najbolj tragičen september
Naše ceste vzamejo veliko preveč življenj, vendar pa bo leto 2018 v Sloveniji zapisano kot prvo, v katerem je bilo na njih manj kot 100 smrtnih žrtev. Za primerjavo nekaj podatkov: leta 1991 je na cestah umrlo 482 ljudi, 1999. leta 334, 2007. leta 293, 2016. leta 130, lani (2018) pa 93. Umrlo je 40 voznikov, 12 sopotnikov, 16 motoristov, dva mopedista, osem kolesarjev, 13 pešcev ter po en traktorist in sopotnik na traktorju. Velja pa zapisati, da se številke še lahko spremenijo, saj zakon o pravilih cestnega prometa v 109. členu določa, da se šteje za smrtno žrtev udeleženec, ki je umrl v 30 dneh po nesreči.
Dvajsetletni motorist Gašper Rejec iz Idrije je 25. septembra v nepreglednem ovinku izgubil oblast nad motorjem in z njim vred zdrsnil v globel ob glavni cesti blizu Godoviča. Mrtvega so našli dva dni pozneje. FOTO: PGD IDRIJA
Največ smrtnih žrtev je bilo na območju PU Maribor – 19, sledijo Ljubljana 17, Celje in Novo mesto po 13, Koper 11, Nova Gorica 10, Kranj šest in Murska Sobota štiri. Leta 2018 je na slovenskih cestah umrlo 17 tujcev (pet Nemcev, trije Hrvati, po dva Makedonca in Italijana, ter po en Čeh, državljan BiH, Švicar, Madžar in Ukrajinec). Od skupno 93 žrtev to pomeni 18,28 odstotka. Od 89 smrtnih prometnih nesreč so jih tujci povzročili 18 (Hrvati štiri, Nemci tri, Makedonci dva, Italijani dva, BiH dva, Madžari dva, po eno pa Čehi, Kosovar in Ukrajinec), kar pomeni 20,22 odstotka.
Nemec je 10. septembra z volvom na cesti proti Mangartskemu sedlu zapeljal v grapo 60 metrov pod cesto, avto je zagorel. V nesreči se je 54-letni voznik hudo ranil, v avtu pa so našli še zoglenelo truplo njegove 45-letne sopotnice. FOTO: GASILSKA ZVEZA BOVEC
Najbolj krvav mesec je bil september, ko je v 21 prometnih nesrečah umrlo 21 ljudi. Med njimi je bilo pet tujcev (23,81 odstotka). Najmanj mrtvih je bilo januarja. Umrla sta dva voznika: pri Bohinjski Bistrici 64-letnik, pri naselju Buč pa 22-letnik. Razveseljivo je, da od 52 tednov kar 12 tednov ni bilo smrtne prometne nesreče, najdlje med 13. februarjem in 6. marcem.
Na slovenskih cestah je umrlo še 15 ljudi, česar pa ne štejejo za prometne nesreče. Po obdukcijah so namreč ugotovili, da so umrli zaradi zdravstvenih težav (odpoved srca) oziroma zaradi naravne smrti.
Leta 1999 je umrlo 334 udeležencev v prometu, 2007. leta 293, 2016. leta pa 130.
Zanimivo je, da za prometno nesrečo ne štejejo nesreče, ki se je zgodila 30. oktobra. Iz smeri Maribora proti Dravogradu je z osebnim avtom vozil 80-letnik. Zunaj naselja Brezno je na cesto padla večja skala in priletela v osebni avto. Na kraju dogodka sta umrla voznik in 76-letna sopotnica, oba z območja Raven na Koroškem. Policisti to nesrečo vodijo kot dogodek.
Trije mrtvi pri Šikolah
Najhujša nesreča se je zgodila 7. avgusta pri Ptuju; 43-letna voznica osebnega avta, Ptujčanka Anita Liber, je vozila od Pragerskega proti Ptuju. Zunaj naselja Šikole je zaradi neprilagojene hitrosti zapeljala na bankino in odneslo jo je na nasprotno stran, kjer je čelno treščila v pravilno vozeči osebni avto 65-letnega Darka Tratnika iz Gozda pri Colu nad Ajdovščino. V silovitem trčenju so na kraju dogodka umrli povzročiteljica in dva potnika v drugem osebnem avtu, 82-letni Ivan Pregelj s Cola in 62-letna Danica Mikuž iz kraja Višnje pri Colu (sedela sta na zadnjih sedežih). Voznik in 64-letna sopotnica Marija Tratnik (voznikova žena) sta se v trčenju lažje ranila. Vsi štirje so se vračali s pogreba v okolici Ptuja. Anita Liber je tisti dan kupila seat ibizo v okolici Domžal in se vračala domov ...
21
ljudi je umrlo septembra v 21 prometnih nesrečah.
ljudi je umrlo septembra v 21 prometnih nesrečah.
Mlad par, 19-letna Patricija Blatnik iz Primče vasi in 17-letni Žiga Škufca s Hriba pri Hinjah, sta se 24. marca z rdečim cliom odpeljala proti Novemu mestu. Takrat so ju tudi zadnjič videli. Ker ju ni bilo domov, so zaskrbljeni starši poklicali policiste. Vse njihovo delo in aktivnosti so bili tiste dni usmerjene v iskanje pogrešane Patricije in Žiga. Po številnih iskalnih akcijah na terenu, pogovorih, preletih območja s helikopterjem, pregledih nadzornih kamer in mnogo drugih aktivnostih so v sredo, 28. marca dopoldne, s pomočjo gasilcev GRC Novo mesto s čolnom začeli pregledovati reko Krko. Okoli 10. ure so v bližini naselja Srebrniče v reki Krki našli iskani osebni avto, v njem pa pokojna Patricijo in Žiga. Kot so pozneje ugotovili, se je nesreča zgodila v soboto, 24. marca, okoli 24. ure, ko je voznica nekaj pred polnočjo zapeljala desno s ceste, trčila v drevesa, nato pa je avto odbilo v Krko, kjer je na strehi obstal na dnu.
Do 12 let zaporaPovzročiteljem najhujših cestnih tragedij preti do 12 let zapora. Najbolj odmeven proces lanskega leta je v Ljubljani potekal proti 22-letnemu Janu Kočiću, ki mu je bilo očitano kaznivo dejanje nevarne vožnje. Obtožba ga je bremenila, da je za volanom audija A7 20. marca 2017 divjal po Celovški cesti od Šentvida proti središču. V križišču mu je na semaforju gorela rdeča luč, a ni ustavil. Celovško je pri zeleni luči na semaforju pravilno prečkala 20-letna kolesarka Ina Golob. Brez zaviranja je Kočić v njo trčil tako silovito, da je umrla, in to s hitrostjo 120 ali celo 140 kilometrov na uro, omejitev je 70. Potem pa so izvedenci za prometne nesreče ugotovili, da je v križišče zapeljal pri zeleni luči in trčil v kolesarko s hitrostjo najmanj 105 kilometrov na uro. Na prvi stopnji je obsojen zaradi milejšega kaznivega dejanja v prometu, povzročitve smrtne prometne nesreče iz malomarnosti, in sicer na dve leti in tri mesece zapora.
V Mariboru v Nasipni ulici se je 27. oktobra ob 21.10 zgodila prava tragedija. Na prehodu za pešce je pijan 28-letni Martin P. (v sebi je imel 1,83 promila alkohola) z avtom zbil 27-letno visoko nosečo Urško Krajišnik iz Maribora in njenega psa, ta je takoj poginil. Zdravniki so v UKC s carskim rezom poskušali rešiti otroka. Krajišnikova je 30. oktobra umrla v kliničnem centru, otrok Oskar Isak pa 1. novembra. Kot so poročali kronisti, je Martin P. ustavil šele 200 metrov po trku. Policistom je trdil, da sploh ni povzročil prometne nesreče, ko pa so ga posedli v policijsko vozilo, je zaspal.
