Letošnja statistika prometnih nesreč pri nas ni dobra

Le nekaj dni za tem, ko so iz Agencije za varnost prometa (AVP) sporočili spodbudne statistične podatke o prometni varnosti v lanskem letu, je s PU Ljubljana sledila streznitev: »Ugotavljamo, da se je stanje prometne varnosti letos v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta poslabšalo. Beležimo porast prometnih nesreč z najhujšimi posledicami, saj so se letos zgodile že štiri, v katerih so štirje udeleženci umrli. V enakem obdobju lanskega leta je umrl en udeleženec. Večje je tudi število prometnih nesreč, v katerih so se udeleženci huje in lažje telesno poškodovali.«

Lani so sicer policisti na slovenskih cestah obravnavali za šest odstotkov več nesreč kot leto prej. Evidentiranih jih je bilo 19.780. Za pol odstotka se je povečalo tudi število prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in smrtjo. Slovenske ceste so tako zahtevale 82 življenj, kar je za tri manj kot leta 2022 in za kar 32 manj kot leta 2021.

Število nesreč s smrtnim izidom od leta 2019 do leta 2023

»Boljše stanje prometne varnosti v primerjavi z letom 2022 je predvsem posledica boljšega stanja v prvi polovici leta, ko se je v štirih mesecih (januar, marec, april, junij) število umrlih udeležencev zmanjšalo za 17 v primerjavi s predlanskim letom. Število umrlih v prometnih nesrečah v letu 2023 je drugo najnižje, odkar beležimo uradno statistiko prometnih nesreč (najmanj v letu 2020 – vpliv epidemije),« strnejo na AVP.

V primerjavi z letom 2022 je lani naraslo število voznikov osebnih vozil ter tudi potnikov, ki so umrli v prometnih nesrečah. Po drugi strani se je zmanjšalo število tistih, ki so umrli med vožnjo z motorjem. »Že drugo leto zapored beležimo zmanjšanje števila umrlih voznikov enoslednih motornih vozil. Zmanjšanje je tudi pri voznikih e-skirojev, saj v letu 2023 ni bilo smrtnih žrtev, v letu 2022 pa sta umrli dve osebi,« izpostavljajo. Kot tudi, da so lani umrli trije vozniki motornega vozila (šest leta 2022) in en voznik traktorja (dva leta 2022).

Umrli udeleženci v prometnih nesrečah (leta 2021, 2022 in 2023)

Največ umrlih lani je bilo v starostni skupini nad 64. letom, in sicer 31 (enako kot leta 2022). Sledijo starostna skupina od 45. do 54. leta (14 umrlih) ter od 55. do 64. leta (10). »V vsaki od treh starostnih skupin od 18. do 24. leta, od 25. do 34. leta in od 35. do 44. leta je umrlo sedem oseb. Umrlo je šest mladoletnih oseb (dve v 2022.) – štirje otroci in dva mladostnika. Delež umrlih najstarejših udeležencev je lani znašal 38 odstotkov (36 odstotkov leta 2022), kar je največ do zdaj.«

Na AVP ugotavljajo, da so povzročitelji prometnih nesreč pod vplivom alkohola (nad dovoljeno mejo) odgovorni za 1507 (1590 leta 2022) prometnih nesreč oziroma za pet odstotkov manj kot predlani. Enako zmanjšanje beležijo tudi pri številu prometnih nesreč s poškodbo in smrtjo.

Umrli v prometnih nesrečah po statističnih regijah leta 2023

»V prometnih nesrečah, ki jih je povzročil alkoholiziran udeleženec, je umrlo 21 (17 leta 2022) udeležencev oziroma za 24 odstotkov več kot leta 2022 (4 umrli več). Delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom znaša 25,6 odstotka (21 odstotkov leta 2022, 33 odstotkov leta 2021, 37 odstotkov leta 2020).«

Vodi pretežka noga

Četudi se morda zdi, da skoraj nihče več za volan ne sede nepripet, pa, kot kažejo podatki, še zdaleč ni tako. Od 28 umrlih voznikov osebnih avtomobilov jih je varnostni pas uporabljalo dvajset. Delež neuporabe varnostnega pasu je tako znašal 29 odstotkov.

»Od skupaj 143 hudo poškodovanih voznikov osebnih avtomobilov jih je 116 oziroma 81 odstotkov uporabljalo varnostni pas. Stopnja uporabe je bila največja pri lažje poškodovanih voznikih osebnih avtomobilov, saj je varnostni pas uporabljalo 93 odstotkov oziroma 2395 voznikov.« Kako pomembna je čelada pri kolesarjenju, pove tudi podatek, da jo je uporabljalo le 29 odstotkov umrlih kolesarjev. Tako je nista imela niti voznika e-kolesa. Čelado je imelo 82 odstotkov motoristov.

Med najpogostejšimi vzroki za nesreče, v katerih udeleženec izgubi življenje, so bili lani neprilagojena hitrost (32 umrlih), nepravilna stran oziroma smer vožnje (22) in neupoštevanje pravil o prednosti (13). »Zaradi navedenih vzrokov prometnih nesreč s smrtnim izidom je umrlo 67 udeležencev oziroma 82 odstotkov vseh.« Lani je bilo sicer največ prometnih nesreč evidentiranih na cestah v naselju (22.528) in regionalnih državnih cestah (6776). Sledijo avtoceste in hitre ceste – 3729 prometnih nesreč.