OBSOJEN
Lidijo zadavil in se z njo vozil od gostilne do gostilne
Romeo Bajde obsojen, ker je leta 2015 zadavil Lidijo Škratek.
Odpri galerijo
CELJE – Kdor je pričakoval, da bo Velenjčan Romeo Bajde mirno dočakal konec ponovljenega sojenja za umor svoje partnerice Lidije Škratek 27. decembra pred dobrima dvema letoma, se je močno uštel. Zadnji dnevi in tedni so bili zelo napeti in polni šokantnih preobratov, zaradi preloženih obravnav pa se je za hip zdelo, da bo sodišču morda res zmanjkal kakšen dan, da bi mu lahko še pravočasno izrekli sodbo – če mu je ne bi do srede, bi ga namreč morali izpustiti iz dveletnega pripora. A je petčlanski senat pod vodstvom predsednika Zorana Lenovška tokrat ostal neomajen, četudi je Bajde takoj na začetku sklepnega dejanja pohitel z zahtevo po izločitvi tako predsednika celjskega okrožnega sodišča Matevža Žuglja kot drugih sodnikov in celotnega senata.
A sodišče njenemu predlogu ni ugodilo, temveč je Bajdetu določilo novega zagovornika po uradni dolžnosti.
»Imam pravico do svoje zagovornice, ki sem si jo izbral,« je dejal in senatu očital, da mu je kršena pravica do obrambe. Švencbir je namreč zajeten spis, ki zajema kar 8000 strani, prejel šele v petek. Bajde je dejal še, da se ne strinja niti z novim izvedenskim mnenjem, saj da izvedenec enkrat navaja v njem jezo, spet drugič pa, da dejanja ni povzročila jeza. Senat se je o Bajdetovi zahtevi posvetoval za zaprtimi vrati, naposled pa sklenil, da jo v celoti zavrže, saj da gre za neutemeljeno zahtevo z namenom zavlačevanja postopka. Po oceni senata ne gre za okoliščine, ki bi bile bistvene pri določitvi kazni. Sploh pa se je vse dogajalo v zadnjem obdobju, zato mu je sodišče tudi določilo zagovornika po uradni dolžnosti. Namreč, Bajde je nekdanji zagovornici, odvetnici Maksimiljani Kincl Mlakar, ki si jo je prav tako izbral prek sistema brezplačne pravne pomoči, preklical pooblastilo za zastopanje tik pred tem, ko bi ta že morala podati zaključno besedo. Ker je tudi sama dejala, da Bajdeta, ki je tudi zbolel, ne more več zastopati, ker je očitno zaupanje med njo in njim porušeno, si je najprej sam poiskal novo zagovornico, ker je tudi ta zbolela, pa je vmes poseglo sodišče z določitvijo zagovornika po uradni dolžnosti.
Dejala je, da so številne priče izpovedovale o njegovem pretiranem ljubosumju, saj je Škratkovo nenehno zalezoval, preverjal njen profil na facebooku, telefonske klice in poti, sama pa da se ga je tudi zaradi njegovih prejšnjih kaznivih dejanj vse bolj bala. Ko je tožilka navajala, da je bil, med drugim, obsojen zaradi spolnega napada na mladoletnico, je ponorel in zahteval, naj ne govori neresnic. Sodišče je zato za kratek čas spet prekinilo obravnavo in Bajdeta opozorilo, naj ne krši sodnega reda. Ta se je zaključni besedi odpovedal in dejal, da ne želi niti, da zagovor poda njegov zagovornik. Slednji je dejal, da se nanj niti ni mogel pripraviti. Senat pa je sprejel sklep, da se predlog zagovornika zavrne kot neutemeljen, saj da čas za pripravo na zaključno besedo ni določen. Senat je Bajdeta na ponovljenem sojenju obsodil na 25 let zapora za umor iz nizkotnih nagibov in ljubosumja, obenem mu je podaljšal pripor do pravnomočnosti sodbe.
Obtožen zavlačevanja
In kaj ga je tako zelo razjezilo? To, da mu je sodišče v sredo prejšnji teden določilo zagovornika po uradni dolžnosti, in sicer Andreja Švencbirja. To nehvaležno vlogo je moral Švencbir sprejeti potem, ko je odvetnica Albina Vedenik, ki si jo je Bajde izbral sam prek sistema brezplačne pravne pomoči in jo pooblastil za zastopanje, zbolela. Zaradi zajetnega spisa in enega najhujših kaznivih dejanj, ki se očita Bajdetu, pa je sodišče zaprosila za 30-dnevni rok, da bi se lahko temeljito pripravila na obrambo in spisala zaključno besedo.A sodišče njenemu predlogu ni ugodilo, temveč je Bajdetu določilo novega zagovornika po uradni dolžnosti.
»Imam pravico do svoje zagovornice, ki sem si jo izbral,« je dejal in senatu očital, da mu je kršena pravica do obrambe. Švencbir je namreč zajeten spis, ki zajema kar 8000 strani, prejel šele v petek. Bajde je dejal še, da se ne strinja niti z novim izvedenskim mnenjem, saj da izvedenec enkrat navaja v njem jezo, spet drugič pa, da dejanja ni povzročila jeza. Senat se je o Bajdetovi zahtevi posvetoval za zaprtimi vrati, naposled pa sklenil, da jo v celoti zavrže, saj da gre za neutemeljeno zahtevo z namenom zavlačevanja postopka. Po oceni senata ne gre za okoliščine, ki bi bile bistvene pri določitvi kazni. Sploh pa se je vse dogajalo v zadnjem obdobju, zato mu je sodišče tudi določilo zagovornika po uradni dolžnosti. Namreč, Bajde je nekdanji zagovornici, odvetnici Maksimiljani Kincl Mlakar, ki si jo je prav tako izbral prek sistema brezplačne pravne pomoči, preklical pooblastilo za zastopanje tik pred tem, ko bi ta že morala podati zaključno besedo. Ker je tudi sama dejala, da Bajdeta, ki je tudi zbolel, ne more več zastopati, ker je očitno zaupanje med njo in njim porušeno, si je najprej sam poiskal novo zagovornico, ker je tudi ta zbolela, pa je vmes poseglo sodišče z določitvijo zagovornika po uradni dolžnosti.
Odpovedal se je zaključni besedi
Kakor koli, tožilka je včeraj podala zaključno besedo in poudarila, da so bili vsi očitki iz obtožnice Bajdetu dokazani in da ni nobenega dvoma, da je bil on tisti, ki je Lidiji Škratek 27. decembra 2015 na okruten način vzel življenje. Ne nazadnje je to, kar je storil, obžaloval neposredno po storjenem kaznivem dejanju, in to na družabnem omrežju facebook, šele nato pa se je odpeljal po njeno truplo, se še nekaj časa vozil od gostilne do gostilne in jo naposled pripeljal v velenjski zdravstveni dom, kjer pa so lahko ugotovili le, da je Škratkova utrpela tako hude poškodbe, da je vsakršna pomoč zanjo prepozna.Dejala je, da so številne priče izpovedovale o njegovem pretiranem ljubosumju, saj je Škratkovo nenehno zalezoval, preverjal njen profil na facebooku, telefonske klice in poti, sama pa da se ga je tudi zaradi njegovih prejšnjih kaznivih dejanj vse bolj bala. Ko je tožilka navajala, da je bil, med drugim, obsojen zaradi spolnega napada na mladoletnico, je ponorel in zahteval, naj ne govori neresnic. Sodišče je zato za kratek čas spet prekinilo obravnavo in Bajdeta opozorilo, naj ne krši sodnega reda. Ta se je zaključni besedi odpovedal in dejal, da ne želi niti, da zagovor poda njegov zagovornik. Slednji je dejal, da se nanj niti ni mogel pripraviti. Senat pa je sprejel sklep, da se predlog zagovornika zavrne kot neutemeljen, saj da čas za pripravo na zaključno besedo ni določen. Senat je Bajdeta na ponovljenem sojenju obsodil na 25 let zapora za umor iz nizkotnih nagibov in ljubosumja, obenem mu je podaljšal pripor do pravnomočnosti sodbe.