Ljuba po udarcu tri tedne v komi: Nikomur nisem nič naredila, pa so me skoraj ubili (FOTO)

En mesec je minil od krutega in skoraj usodnega napada na Lyubov Gornik iz Dolenje Stare vasi pri Šentjerneju. Napad na 54-letnico, ki jo prijatelji kličejo Ljuba, je ves čas zavit v tančico skrivnosti, saj še vedno ni znano, kdo se je tako neusmiljeno znesel nad prijazno in priljubljeno gospo. Prav zaradi tega, ker se ne ve, kdo ji je na noč čarovnic razbil lobanjo, so se med ljudmi pojavila različna ugibanja. Zdaj je o dogodku tistega večera, bila je nedelja, 31. oktobra, spregovorila tudi ona. A prvi, ki so jo obiskali v bolnišnici in želeli slišati, česa se spominja, so bili kriminalisti.

Ena od starejših skupnih slik, FOTO: Osebni Arhiv

Zaradi večkrat počene lobanje in hudih možganskih krvavitev je bila tri tedne v umetni komi. »Že pred desetimi dnevi so jo hoteli prebuditi, odklopili so jo s kisika, a ni mogla sama dihati, zato so ji ga priklopili nazaj,« pravi njen mož Milan, ki je prav vsak dan, ves mesec, po dvakrat na dan klical v bolnišnico. Do nje ni smel, saj je bila na intenzivni negi. In vsak dan je bil prek skypa na zvezi tudi z ženinimi tremi hčerkami, ki so, tako kot on, trepetale za življenje ljube mame.

Spomni se le prvega udarca

»Ko sem se prebudila iz kome, sem pogledovala po sobi, a sprva nisem vedela, zakaj sem tam in kaj se je zgodilo. Potem se mi je počasi začel vračati spomin. Še kako dobro se spomnim tistega nedeljskega večera. Z Milanom sva gledala televizijo v dnevni sobi, ko je nekdo pozvonil, ura je bila okoli pol enajstih. Odpravila sem se do vhodnih vrat, pa je mož rekel, naj ne hodim in naj ne odpiram, saj takšno uro res nihče ne prihaja k nama na obisk. Potem je Milan zaklical, kdo je pred vrati, moški glas zunaj pa je izrekel ime moškega iz vasi. A to ni bil njegov glas,« je spomine obudila Ljuba in dejala, da se je vse zgodilo z neverjetno hitrostjo. Nekdo je s silo vlomil vrata in že sta bila dva zamaskiranca na hodniku pri njej. Takrat pa je padlo. Spominja se samo enega udarca, kaj se je zgodilo potem, ne ve.

»Ja, v bolnišnico so prišli kriminalisti. Tri ure so me zasliševali. Vse sem jim morala povedati, od tega, kako in kdaj sem spoznala Milana, pa kdaj sem prišla v Slovenijo iz Ukrajine,« nadaljuje in se znova spomni avgusta 2011, ko je Milana spoznala v domači Ukrajini, ko je bil namenjen v Kijev in je zgrešil pot. Potem se je hitro razvila ljubezen in jo pripeljala v Slovenijo, ki je zdaj njena domovina. Povsem se je navadila na tukajšnje življenje in se vključila v našo družbo, med domačini je zelo priljubljena.

Sledi vloma so še vidne. FOTO: Tanja Jakše Gazvoda

Že prvič, ko je prišla na Dolenjsko za vsega tri mesece, kolikor ji je dopuščal vizum, je opravljala sezonska dela. In hitro se je naučila tudi našega jezika. Zdaj je zaposlena v Kovinoplastiki Radojčin in komaj čaka, da se bo lahko vrnila na delo, med sodelavce. »Kar takoj bi šla, že danes, če bi le lahko. Čeprav sem tujka, so vsi zelo spoštljivi do mene, prijazni, radi me imajo,« se razneži Ljuba in se prime za glavo, kjer ima zgoraj na temenu eno večjo zašito rano, druga je zadaj. »Glava me pogosto boli, pa vrti se mi in težko sem pokonci. Težko tudi ležim. Rada bi bila spet zdrava, da bi postorila, kar želim,« pravi in prizna, da bi morala biti še v bolnišnici, a je podpisala izjavo, da gre domov na lastno odgovornost.

»Nisem mogla biti več tam, sploh ko sem izvedela, kako hudo je Milanu in da si zaradi strahu niti doma ne upa biti,« pove, Milan pa jo dopolni, da je v zadnjem mesecu dobil več grozilnih sporočil v stilu »ubili te bomo« in »polomili ti bomo vse kosti«. »Vsako grožnjo sem prijavil policiji, a očitno so bile poslane s predplačniških številk. Sem pa enkrat dobil celo klic, da je žena umrla. Takrat se mi je sesul svet, a sem se še toliko zbral, da sem poklical v bolnišnico in vprašal, ali je to res. Tudi to je bilo lažno sporočilo,« se spomni in pribije še nekaj: »Sramota, da so policisti celo mene sumili, da sem udaril ženo.« Nad takšnimi pomisleki je zgrožena tudi Lyubov. »Nikoli ni roke dvignil name, niti odrinil me ni. Če bi, me prvi trenutek ne bi bilo več tukaj. Moža imam rada, ljubim ga in spoštujeva se,« prizna sogovornica, ki zdaj živi v nenehnem strahu.

Strah jo je

»Domov sem prišla v soboto in bojim se predvsem večerov, saj očitno ne moreš vedeti, kaj se ti lahko zgodi. Nikomur nisem nič naredila, pa so me skoraj ubili. In to doma. Kako naj se zaščitim?« je kar nekoliko obupana, čeprav zadovoljna vsaj toliko, da je Milan zdaj poskrbel tudi za videonadzor. Hkrati upa, da bodo policisti čim prej razjasnili, kdo je bil in zakaj.

Za zdaj torej policisti in kriminalisti do zaključka še niso prišli. »Preiskava še ni zaključena in podrobnosti zaradi interesa preiskave ne moremo pojasnjevati. Kriminalisti preverjajo vse okoliščine in bodo o ugotovitvah seznanili pristojno tožilstvo,« je na naša poizvedovanja odgovorila Alenka Drenik, predstavnica za odnose z javnostmi in samostojna policijska inšpektorica na Policijski upravi Novo mesto.