Mafijca Klemna pripor uničuje
Na enem največjih in tudi najodmevnejših sojenj pri nas, in sicer v zadevi slovenske celice kavaškega klana, ki traja že eno leto, se je nepričakovana zapletlo. Klemnu Kadivcu, ki naj bi po prepričanju tožilstva vodil to celico, od prejšnjega tedna ne sodijo.
Sodni izvedenec za psihiatrijo Peter Pregl je včeraj, kot nam je uspelo neuradno izvedeti, saj je njegovo več kot eno uro dolgo pričanje potekalo za zaprtimi vrati, ugotovil, da je nesposoben za spremljanje glavne obravnave oziroma da se ne more več učinkovito pripravljati na branjenje pred tožilskimi očitki. Sodišče je, če držijo naše informacije, tudi že naročilo izdelavo dodatnega izvedenskega mnenja. In to pri strokovnjakinji za diabetologijo.
Kdaj bi se lahko sojenje zoper njega nadaljevalo, tako ni povsem znano. O vsem tem včeraj po vrnitvi soobtoženih in pa tudi novinarjev v sodno dvorano ni govoril niti razpravljajoči predsednik petčlanskega sodnega senata Tomaž Bromše. Kadivčevo zdravstveno stanje sicer naj ne bi bilo dobro, zato ga včeraj na sodišče iz celjskega pripora niti pripeljali niso. Razlog za vse skupaj pa naj bi tičal v njegovi gladovni stavki, ki traja že vse od 16. decembra lani.
Zanjo se je odločil zaradi strogega priporniškega režima, v katerem mora bivati od maja lani. Na sodišču je bilo v zvezi s tem že večkrat pojasnjeno, da za to obstajajo varnostni razlogi. Menda naj bi bile v ozadju resne grožnje, da bi ga črnogorska matična celica kavaškega klana poskušala likvidirati.
Maj 2023:
premeščen v celjski pripor.
December 2023:
začne gladovno
stavkati.
Januar 2024:
sproži vprašanje
sposobnosti za
sojenje.
Kadivca izolacija v priporu že tako zelo uničuje, kot je prejšnji teden na sodišču opozoril njegov zagovornik Branko Gvozdič, da ima napade tesnobe in druge zdravstvene težave. Takrat ob njem prisotni Kadivec je bil naslonjen z glavo na mizo, bilo mu je slabo in tako močno se mu je vrtelo, da je Gvozdič senat prosil, ali ga lahko odpeljejo nazaj v pripor. In to v vozilu pravosodnih policistov, ne pa v terenskem avtomobilu specialne enote policije. Eden od specialcev je Kadivcu med prevozom na sodišče tistega dne, kot je še poudaril odvetnik, ukazal, da mora imeti ves čas vožnje glavo med nogami. Da tako niti skozi okno ne sme gledati. »Na sodišče so ga pripeljali kot paket, in ne kot človeka,« je opozoril.
Škaljarec, ne Slovenec
Potem ko je v torek zvečer zakrožila novica, da naj bi v Braziliji pred očmi žene in štiriletnega sina 5. januarja umorili 43-letnega slovenskega mizarja Dejana Kovača, se je hitro izkazalo, da v zgodbi nekaj smrdi. Sprva so nam na zunanjem ministrstvu pojasnili, da informacije ne morejo potrditi, saj osebe s podatki, ki jih je navedla brazilska policija, ni v evidenci državljanov Republike Slovenije. Potem ko so zakrožile fotografije »tihega in zadržanega« Slovenca, kot so ga medijem v opisali domačini mesta Santos blizu São Paola, se je kmalu izkazalo, da gre v resnici za iskanega člana škaljarskega klana Darka Geislerja Nedeljkovića iz Pančeva. Škaljarec, za katerega so nekateri celo špekulirali, da ni več med živimi, se je tam skrival pod lažno identiteto. Sodeloval naj bi z več kriminalnimi združbami z območja nekdanje Jugoslavije, moril naj bi tudi za zloglasni zemunski klan. Izginil je potem, ko naj bi decembra 2014 v Črni gori umoril Andrijo Mrdaka. Zdaj pa je tudi sam torej padel pod streli napadalca – ko se je skupaj s svojo ženo in štiriletnim sinom, ki ga je vozil v otroškem sedežu na kolesu, približeval domu, je izza njegovega hrbta pritekel neznani moški in ga večkrat ustrelil. Otrok je pri tem padel skupaj s kolesom na tla, na pomoč mu je priskočila mati. Po poročilu brazilskih medijev so reševalci poškodovanega odpeljali, a je umrl še pred prihodom v bolnišnico. Ju. P.
Še jabolko mu izžrebajo
Da med prestajanjem pripora v Celju pogreša družbo, je Kadivec že junija lani razlagal novinarki Večera, ki ga je tam tudi obiskala: »Na sprehodu hodim in telovadim, da ostajam v kondiciji. Predvsem v psihični, ker me tale izolacija, za katero ne vem vzroka, počasi ubija. A se ne bom zlomil, kot bi si želeli nekateri v policiji in na tožilstvu.«
Razložil je tudi, da je v sobi povsem sam, kar je bilo sicer zanj v redu. »Na oknu so nameščene dvojne rešetke, okno se lahko zelo malo odpre, tako da je v sobi vroče in slab zrak. Moj sprehod, ki traja dve uri na dan, kar je zakonsko določeno, ne poteka na istem dvorišču kot za druge pripornike,« je še povedal in dodal, da tudi glede hrane veljajo posebna pravila.
»Kar se tiče mene, je posebnost to, da ko sem v priporu, mi hrano prinašajo iz kuhinje v sobo, kjer bivam. To je videti tako, da mi na primer iz kuhinje na pladnju prinesejo šest skodelic iste juhe, šest jabolk …, in potem pravosodni policist, ki je navzoč, izbere eno juho, jabolko … in mi jo izroči. Ne vem, zakaj to počnejo, nihče mi nič ne pove, menda pa zaradi varnosti, da me ne bi kdo zastrupil.«
Tale izolacija, za katero ne vem vzroka, me počasi ubija.
