Med ličkanjem koruze strop padel na ličkarje

CELJE – V zaselku Rupe v Krajevni skupnosti Šmartno v Rožni dolini, ki je ena od devetih v celjski občini, se je preteklo soboto zvečer malo pred 20. uro zgodila nenavadna nesreča.

»Iz neznanega vzroka se je vdrl strop na gospodarskem poslopju. Posredovali so gasilci Poklicne gasilske enote Celje in Prostovoljnega gasilskega društva Šmartno v Rožni dolini, zavarovali kraj dogodka, pomagali reševalcem in pregledali objekt. Reševalci nujne medicinske pomoči (NMP) iz Celja so dve poškodovani osebi oskrbeli na kraju dogodka in sta naknadno poiskali zdravniško pomoč, šest poškodovanih pa so skupaj z reševalci NMP Slovenske Konjice prepeljali v nadaljnjo oskrbo v Splošno bolnišnico Celje,« smo lahko prebrali na strani Uprave za zaščito in reševanje.

Odpeljali smo se v Rupe, do Pogladičevih, kjer so se v soboto zvečer namenili ličkati koruzo. Ročno, po starem, kot so to nekoč počeli naši predniki. Ličkanje ali kožuhanje koruze je bilo namreč eno najpogostejših jesenskih kmečkih opravil, dandanes pa ga zasledimo le še redko. Ta ljudski običaj se nekateri trudijo iztrgati pozabi. Ličkanje je bilo vselej tudi praznik, zato ne preseneča, da je bil mladi gospodar Sebastjan Pogladič ob našem obisku toliko bolj skrušen. Niti v sanjah si ni predstavljal, da se bo nekoč tako prijeten dogodek, marsikje pospremljen s petjem in zvokom harmonike, sprevrgel v nočno moro. A hkrati se gospodar, ki hodi tudi v službo, zaveda, da bi se lahko končalo veliko slabše.

»Kakšnih 15 do 20 se nas je zbralo, večinoma domači in sorodniki, tudi otroci so bili vmes,« nam pove gospodar. Razloži, da koruzo običajno obdelajo strojno in jo silirajo, letos pa so se odločili drugače. Da bodo torej obudili star običaj in koruzo, ki je pomembna hrana za ljudi in živali, ličkali na roke. Da bi otroci videli, kako so to počeli nekoč, ko se je ličkanje vselej končalo z likofom. V nekaterih krajih so pod velik kup koruznih storžev, ki je čakal na ličkarje, skrili kakšno steklenico žganja ali kaj drugega, da ni manjkalo smeha. A pri Pogladičevih je bilo veliko bolj mirno, večer je bil namenjen v prvi vrsti druženju domačih, niti muzikanta niso imeli. Toda namesto da bi se na koncu poveselili ob dobrotah, ki so jih pripravile pridne gospodinje, so morali posredovati gasilci in reševalci.

Dan kasneje - nedelja - je bila zato delovna, saj so se moški večinoma zadrževali na gospodarskem poslopju, ki se ga drži hlev, in se že lotili popravila. Na srečo namreč ni tako močno poškodovan, da bi ga morali porušiti. Prav tako ni toliko star, da bi mu pripisovali kakšno zgodovinsko vrednost, a tudi ne tako mlad, da bi se Sebastjan spomnil letnice njegove postavitve. Gospodari namreč na kmetiji, ki je bila v lasti že njegovega starega očeta. Danes je živinorejska, v hlevu je 15 glav živine, zato sejejo koruzo, v okolici pa imajo nekaj vinograda in sadnega drevja.

V Rupe so se odpravili tudi celjski kriminalisti in opravili ogled kraja nenavadne nesreče, znakov morebitnega kaznivega dejanja pa niso našli. Kot je povedala Milena Trbulin, tiskovna predstavnica Policijske uprave Celje, so ugotovili, da se je tram starejšega gospodarskega poslopja najverjetneje porušil zaradi dotrajanosti. »Eden od poškodovanih, ki so na kraju nesreče potrebovali zdravniško pomoč, je domnevno utrpel hude poškodbe, in sicer zlom gležnja,« je še povedala Trbulinova. Vsi drugi so bili na srečo le lažje poškodovani, večinoma je šlo za udarce in odrgnine.