Migrante je stlačil v kombi

Za tri leta in tri mesece se je po priznanju krivde na okrožnem sodišču v Murski Soboti preselil tihotapec migrantov, tujec, ki je bil novembra lani spoznan za krivega kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države. Po prestani kazni mu bo Slovenija tudi za tri leta odrekla gostoljubje in ga izgnala. A zmotila ga je predvsem denarna kazen, ki mu jo je ob tem naložilo sodišče, in sicer skupaj 1363 evrov, kar je dolžan plačati v roku treh mesecev od pravnomočnosti sodbe. In to čeprav so ga oprostili plačila stroškov kazenskega postopka in nagrade po uradni dolžnosti postavljenega zagovornika.

Denar potrebuje za otroka

Po stališču zagovornika je bila izrečena denarna kazen glede na sodno prakso v zvezi z izrečenimi stranskimi denarnimi kaznimi za istovrstna kazniva dejanja nedvomno previsoka. Sodišče naj bi namreč prezrlo, da je obtoženec brez zaposlitve in brez prihodkov, skrbeti pa mora za devetletnega sina. Zaradi izrečene stranske denarne kazni, meni zagovornik, se bo tako posledično poslabšal materialni položaj otroka.

Indijci in Pakistanci so nezakonito prečkali mejo. FOTO: Roman Šipić

A so višji sodniki pritožbo zavrnili in poudarili, da je izrek stranske denarne kazni pri obsodbi za to kaznivo dejanje obvezen, »pri čemer njene višine ne določajo zgolj obdolženčeve neugodne premoženjske razmere, temveč teža dejanja in storilčeva krivda«. Sodniki so poudarili, da je obtoženec »po predhodnem dogovoru z neidentificiranimi storilci 16. avgusta 2022 okrog 21.10 čez državno mejo iz Republike Madžarske v Republiko Slovenijo v kombiniranem vozilu na ozemlje naše države nezakonito in za plačilo ter v razmerah, ki so ogrožale njihovo življenje in zdravje, pripeljal kar 13 državljanov Indije in Pakistana, ki dovoljenja za vstop niso imeli«. Tako kot zagrožena zaporna kazen je tudi obvezno denarno kaznovanje jasno sporočilo tako glavnim organizatorjem kot tudi terenskim izvrševalcem nezakonitega prehajanja državnih meja o ničelni toleranci in nedopustnosti tovrstnih deliktnih ravnanj na območju Republike Slovenije.

Tudi dejstvo, da je obtoženi dejanje priznal ter da mu je za storjeno menda »nedvomno žal«, za odmero višine stranske denarne kazni ni odločilna. »Obdolženčevo priznanje se namreč že odraža v višini izrečene kazni zapora, ki je sicer umeščena v kaznovalni razpon od treh do kar petnajstih let zapora,« so poudarili višji sodniki in dodali, da so skrb za otroka sodniki na prvi stopnji že upoštevali. Sodba je tako pravnomočna.