Mislila, da so štoparji
Maročana in Tunizijko dobili s petimi ilegalci. Opis dejanja ne zadošča za obsodbo.
Odpri galerijo
Trije tujci so sedeli v avtomobilu, dva pa sta se stlačila v prtljažnik. Fotografija je simbolična. FOTO: PU Maribor
Državljan Maroka Rachid El Fanni in Tunizijka Henda Gmati sta dobra dva meseca preživela v priporu zaradi očitkov, da sta se ukvarjala s prevažanjem ilegalnih prebežnikov. A sta nato po prvem naroku na ljubljanskem okrožnem sodišču odkorakala na prostost z oprostilno sodbo v žepu. Sodišče je namreč ugotovilo, da dejanje, ki jima ga je očitalo tožilstvo, ni kaznivo dejanje.
El Fannija in Gmatijevo so 2. maja lani okoli pol desetih zvečer dobili v renaultu scenic s petimi tujci – državljani Tunizije, Maroka in Libije, starimi od 27 do 51 let, ki sta jih pred tem pobrala na gozdni poti blizu ceste proti Sodražici. Trije so sedli v kabino avtomobila, dva pa sta se zavlekla v prtljažnik. Kmalu jih je ustavila policija in ugotovila, da nimajo dovoljena za vstop in bivanje v Sloveniji.
Tožilstvo je El Fannija in Gmatovo obtožilo kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države, prepričano pa je, da se je s tujci za prevoz predhodno dogovorila Gmatijeva. A ta je v zagovoru zatrjevala, da sta tujce s sopotnikom pobrala po naključju. Pred tem sta bila v Bujah, kjer sta si nameravala popraviti zobe in se nato vrniti v Italijo. Ne eden ne drugi nista vedela, kako so tujci prišli v Slovenijo, ponudili jima niso nobenega denarja niti ga nista sama zahtevala, sta trdila v en glas.
El Fanni se je zagovarjal, da sta se s soobtoženko po končani mejni kontroli, kjer so ju zadrževali štiri ali pet ur, odpeljala po drugi cesti in zašla. Ko sta spet našla pravo pot proti Italiji, je pripovedovala Gmatijeva, sta ob cesti naletela na ljudi, za katere sta mislila, da so avtoštoparji. Želeli so v Ljubljano, kjer bi zaprosili za mednarodno zašito, je pripovedovala Tunizijka. Hotela sta jih peljati 20 kilometrov, niso pa jima povedali, kam so namenjeni, sta trdila.
Sodišče se tako ni ukvarjalo z vprašanjem, ali sta s tem, ko sta dva ilegalca prevažala v prtljažniku, ogrožala njuno življenje in zdravje oziroma ali jima je bilo zaradi tega odvzeto dostojanstvo, kot je trdilo tožilstvo, saj je ugotovilo, da že temeljno kaznivo dejanje, ki jima ga očita obtožnica, ni kaznivo dejanje po zakonu. Iz istega razloga se ni ukvarjalo z vprašanjem, ali sta vedela, da tujci nimajo dovoljenja za vstop in bivanje v Sloveniji.
Kot je sodišče obrazložilo oprostilno sodbo, iz obtožnice ne izhaja niti, da bi se obdolženca ukvarjala s spravljanjem tujcev v Slovenijo oziroma prevažanjem po njenem območju niti da sta za svoje početje prejela plačilo. Sodišče sicer ne dvomi, da je mogoče zakonskemu znaku »ukvarjanja« zadostiti že z enkratno storitvijo, a je v konkretnem primeru tožilstvo obtožencema ukvarjanje očitalo zgolj v tako imenovanem abstraktnem delu obtožnice in ga ni poskušalo konkretizirati. Zakonskega znaka ukvarjanja pa ni mogoče kar domnevati, poudarja sodišče.
Po mnenju sodišča je namen določbe zakona jasen: enkraten prevoz tujcev čez mejo in vožnja po državi nista inkriminirana, če se storilec s takšnim početjem sicer ne ukvarja. Zakonodajalec je želel inkriminirati ukvarjanje s takšnim početjem, enkratno storitev pa le, če je s tem kaj zaslužil. Česar Maročan in Tunizijka nista.
El Fannija in Gmatijevo so 2. maja lani okoli pol desetih zvečer dobili v renaultu scenic s petimi tujci – državljani Tunizije, Maroka in Libije, starimi od 27 do 51 let, ki sta jih pred tem pobrala na gozdni poti blizu ceste proti Sodražici. Trije so sedli v kabino avtomobila, dva pa sta se zavlekla v prtljažnik. Kmalu jih je ustavila policija in ugotovila, da nimajo dovoljena za vstop in bivanje v Sloveniji.
Tožilstvo je El Fannija in Gmatovo obtožilo kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države, prepričano pa je, da se je s tujci za prevoz predhodno dogovorila Gmatijeva. A ta je v zagovoru zatrjevala, da sta tujce s sopotnikom pobrala po naključju. Pred tem sta bila v Bujah, kjer sta si nameravala popraviti zobe in se nato vrniti v Italijo. Ne eden ne drugi nista vedela, kako so tujci prišli v Slovenijo, ponudili jima niso nobenega denarja niti ga nista sama zahtevala, sta trdila v en glas.
El Fanni se je zagovarjal, da sta se s soobtoženko po končani mejni kontroli, kjer so ju zadrževali štiri ali pet ur, odpeljala po drugi cesti in zašla. Ko sta spet našla pravo pot proti Italiji, je pripovedovala Gmatijeva, sta ob cesti naletela na ljudi, za katere sta mislila, da so avtoštoparji. Želeli so v Ljubljano, kjer bi zaprosili za mednarodno zašito, je pripovedovala Tunizijka. Hotela sta jih peljati 20 kilometrov, niso pa jima povedali, kam so namenjeni, sta trdila.
5 ilegalnih prebežnikov sta prevažala v avtu.
Sodišče se tako ni ukvarjalo z vprašanjem, ali sta s tem, ko sta dva ilegalca prevažala v prtljažniku, ogrožala njuno življenje in zdravje oziroma ali jima je bilo zaradi tega odvzeto dostojanstvo, kot je trdilo tožilstvo, saj je ugotovilo, da že temeljno kaznivo dejanje, ki jima ga očita obtožnica, ni kaznivo dejanje po zakonu. Iz istega razloga se ni ukvarjalo z vprašanjem, ali sta vedela, da tujci nimajo dovoljenja za vstop in bivanje v Sloveniji.
Kot je sodišče obrazložilo oprostilno sodbo, iz obtožnice ne izhaja niti, da bi se obdolženca ukvarjala s spravljanjem tujcev v Slovenijo oziroma prevažanjem po njenem območju niti da sta za svoje početje prejela plačilo. Sodišče sicer ne dvomi, da je mogoče zakonskemu znaku »ukvarjanja« zadostiti že z enkratno storitvijo, a je v konkretnem primeru tožilstvo obtožencema ukvarjanje očitalo zgolj v tako imenovanem abstraktnem delu obtožnice in ga ni poskušalo konkretizirati. Zakonskega znaka ukvarjanja pa ni mogoče kar domnevati, poudarja sodišče.
Po mnenju sodišča je namen določbe zakona jasen: enkraten prevoz tujcev čez mejo in vožnja po državi nista inkriminirana, če se storilec s takšnim početjem sicer ne ukvarja. Zakonodajalec je želel inkriminirati ukvarjanje s takšnim početjem, enkratno storitev pa le, če je s tem kaj zaslužil. Česar Maročan in Tunizijka nista.
