Mladoletnico in njeno mamo nasilnež lovil s sekiro
Radovljičan še vedno ustrahuje mater in njeni hčerki. Prijatelji organizirali večerne straže v vasi.
Odpri galerijo
Prejšnji četrtek so gorenjski policisti lovili komaj polnoletnega pobeglega voznika po občinah Bled in Gorje in ga okoli pol tretje ponoči obvladali na območju Višelnice. Trenutno ga še obravnavajo zaradi kršitev v prometu ter suma kaznivega dejanja zoper osebno varnost, saj je bila proti njemu in nekaj drugim osebam podana prijava zaradi groženj in ogrožanja.
Preden so se za njim zapodili možje v modrem, naj bi šel 18-letnik z območja občine Radovljica s sekiro nad mladoletnico in njeno mater v gorenjski vasici. Mladoletnico naj bi po materinih besedah že prej nekajkrat pretepel. Njena mati (vsi osebni podatki so zaradi varovanja interesa mladoletnih oseb zakriti) nam je prejšnji teden dejala, da se nasilneža še vedno bojijo, saj mu ni bila odvzeta prostost. Morda zato, ker sekire, ki sta jo mami in hči videli v njegovih rokah, niso našli?
»Ko so policisti končali intervencijo, sekire, ki sem jo dobro videla v njegovih rokah, res niso našli,« pove mama najstnice. »Nekaj mi ni dalo miru, sploh ko sem s svojega okna videla, kam je bežal pred policisti. Območje okoli našega doma dobro poznam, rada sem v gozdu, zato sem se naslednji dan sama odpravila na predel, po katerem je bežal. Nekaj časa sem hodila okoli in iskala sledi, kam bi lahko tekel, ko se je izogibal policistom. Tam bi bila zagotovo skrita sekira. Iz sledi nisem razbrala njegove smeri.«
Naslednji dan je šla še enkrat v gozd nad hišo. Z njo so šli prijatelji, bilo jih je deset. »Spomnila sem se, da je nekaj stran podrta mlada bukovina, pred časom jo je po tleh razmetal veter. Šla sem do nje in zadaj, za koreninami, zagledala pod listjem in zemljo del razkrite konice sekire. Previdno sem odmaknila listje, sekire se nisem dotikala, poklicala sem policijo. Ko so prišli, je bila sekira še vedno tam. Policija jo je odnesla. Gre za večjo sekiro, po mojem mnenju za cepljenje drv, ki je bila že uporabljena.«
»Hči od dogodka prejšnji teden ni jedla, še vedno je v strahu,« pove mama in doda, da se je v ponedeljek s hčerkama odpravila do svoje prijateljice, predvsem zato, da bi vsaj za nekaj trenutkov razbremenile misli in se otresle strahu. »Bile smo nekaj metrov od njene hiše, ko je za našimi hrbti zabrnelo, in z vso hitrostjo se je na svojem motorju za motokros zapeljal mimo. Skočile smo nazaj v avto in se odpeljale domov. Ne more biti naključje, da je bil ravno v tistem trenutku na tistem mestu. Sklepam, da nam je vseskozi sledil in se zopet polotil ustrahovanja. Pred ponedeljkom se je že vozil okoli hiše. Hkrati sem ga videla z okna, ko je hodil po gozdu in iskal sekiro. A prepozno! Našli smo jo pred njim in jo predali pristojnim organom.«
Glede na vztrajnost Radovljičana so prijatelji matere in njenih hčera organizirali večerno stražo v vasi in okolici. »Kot je videti, je nasilnež spoznal, da je vrag odnesel šalo, in ga zadnja dva dneva ni več okoli nas. Se pa bojim, da se ne bi ponovilo kaj takega, kot se je zadnjič, ko se je nenadoma na drugem kraju pojavil izza naših hrbtov. Morda nam ne bi le pognal novega odmerka strahu v kosti, temveč se res lotil kakšnega hujšega dejanja.«
Preden so se za njim zapodili možje v modrem, naj bi šel 18-letnik z območja občine Radovljica s sekiro nad mladoletnico in njeno mater v gorenjski vasici. Mladoletnico naj bi po materinih besedah že prej nekajkrat pretepel. Njena mati (vsi osebni podatki so zaradi varovanja interesa mladoletnih oseb zakriti) nam je prejšnji teden dejala, da se nasilneža še vedno bojijo, saj mu ni bila odvzeta prostost. Morda zato, ker sekire, ki sta jo mami in hči videli v njegovih rokah, niso našli?
»Ko so policisti končali intervencijo, sekire, ki sem jo dobro videla v njegovih rokah, res niso našli,« pove mama najstnice. »Nekaj mi ni dalo miru, sploh ko sem s svojega okna videla, kam je bežal pred policisti. Območje okoli našega doma dobro poznam, rada sem v gozdu, zato sem se naslednji dan sama odpravila na predel, po katerem je bežal. Nekaj časa sem hodila okoli in iskala sledi, kam bi lahko tekel, ko se je izogibal policistom. Tam bi bila zagotovo skrita sekira. Iz sledi nisem razbrala njegove smeri.«
Napadena mladoletnica nam je razkrila, da se strah pri njej stopnjuje: »Tako ne gre več, poiskala bom ustrezno zdravniško pomoč. Muči me nespečnost, ne jem, stalno se tresem, vsak večji šum me zmrazi in mi prikliče slike s prejšnjega tedna, dogajanja, ki se ne bi smelo zgoditi. Nekateri iz njegove družbe so se mi hoteli opravičiti, toda menim, da za kaj takega, za take nedopustne postopke ni besed, ki bi bile primerne kot opravičilo. Lahko bi preprečili, kar se je zgodilo.«
Naslednji dan je šla še enkrat v gozd nad hišo. Z njo so šli prijatelji, bilo jih je deset. »Spomnila sem se, da je nekaj stran podrta mlada bukovina, pred časom jo je po tleh razmetal veter. Šla sem do nje in zadaj, za koreninami, zagledala pod listjem in zemljo del razkrite konice sekire. Previdno sem odmaknila listje, sekire se nisem dotikala, poklicala sem policijo. Ko so prišli, je bila sekira še vedno tam. Policija jo je odnesla. Gre za večjo sekiro, po mojem mnenju za cepljenje drv, ki je bila že uporabljena.«
Sledil jim je na motorju
»Hči od dogodka prejšnji teden ni jedla, še vedno je v strahu,« pove mama in doda, da se je v ponedeljek s hčerkama odpravila do svoje prijateljice, predvsem zato, da bi vsaj za nekaj trenutkov razbremenile misli in se otresle strahu. »Bile smo nekaj metrov od njene hiše, ko je za našimi hrbti zabrnelo, in z vso hitrostjo se je na svojem motorju za motokros zapeljal mimo. Skočile smo nazaj v avto in se odpeljale domov. Ne more biti naključje, da je bil ravno v tistem trenutku na tistem mestu. Sklepam, da nam je vseskozi sledil in se zopet polotil ustrahovanja. Pred ponedeljkom se je že vozil okoli hiše. Hkrati sem ga videla z okna, ko je hodil po gozdu in iskal sekiro. A prepozno! Našli smo jo pred njim in jo predali pristojnim organom.«
Glede na vztrajnost Radovljičana so prijatelji matere in njenih hčera organizirali večerno stražo v vasi in okolici. »Kot je videti, je nasilnež spoznal, da je vrag odnesel šalo, in ga zadnja dva dneva ni več okoli nas. Se pa bojim, da se ne bi ponovilo kaj takega, kot se je zadnjič, ko se je nenadoma na drugem kraju pojavil izza naših hrbtov. Morda nam ne bi le pognal novega odmerka strahu v kosti, temveč se res lotil kakšnega hujšega dejanja.«