Mnogi Slovenci so se že opekli: do visokega zaslužka brez tveganja?
Kot so sporočili iz PU Koper, so ta konec tedna obravnavali spletno goljufijo. Po prvih zbranih obvestilih je ženska prejela klic neznanih oseb, ki so govorile več jezikov. Skušali so jo prepričati v zaslužek pri trgovanju s kriptovaluto in so bili pri tem zelo vztrajni.
Po določenem času je vklopila kamero na telefonu in jim ponudila podatke: številko računa, davčno številko in ostale osebne podatke, kmalu zatem pa prejela več SMS-ov o opravljenih transakcijah z njenega računa.
Do visokega zaslužka na lahek način, brez truda in brez tveganja?
Policija je v zadnjih letih večkrat opozarjala na spletne goljufije, ki se začnejo z obljubami o lahkem zaslužku in visokimi donosi, običajno z vlaganjem sredstev v virtualne valute.
V želji po hitrem zaslužku so mnogi postali lahka tarča goljufov, ki na svoje žrtve prežijo s privlačnimi obljubami o možnosti visokih (nerealnih) zaslužkov ob minimalnem tveganju.
Izogibajte se investiranju denarnih sredstev v sheme, ki ponujajo možnost zanesljivega, hitrega in visokega zaslužka. Treba se je zavedati, da je kombinacija varnega in visokega zaslužka v poslovnem svetu nerealna.
Za investiranje sredstev uporabite finančne produkte licenciranih, prepoznanih, uveljavljenih in zanesljivih ponudnikov bančnih oz. finančnih storitev, pri čemer se prej posvetujte s strokovno podkovanimi svetovalci.
Če ste bili oškodovani, dogodek prijavite policiji.
Poleg obljub o lahkem in hitrem zaslužku je za tovrstne goljufije značilno, da spletni goljufi vlagateljem na spletnih platformah lažno prikazujejo dobičke, ki jih v začetni fazi tudi v manjšem obsegu izplačajo, posledično pa se vlagatelji odločijo za višje vložke. Zato je povprečno oškodovanje na letni ravni več kot 30.000 evrov na posamezno obravnavno zadevo.
Od leta 2020 do konca 2022 je bilo obravnavanih okoli 500 zadev s skupnim oškodovanjem v višini več kot 16,5 milijona evrov.
Običajno spletne strani promovirajo prek družbenih omrežij ali po elektronski pošti, pri čemer s potencialnimi vlagatelji velikokrat navezujejo stike prek različnih spletnih klepetalnic (messenger, whatsapp …) ali telefonskih klicev, v katerih se izdajajo za t. i. osebne asistente, pri čemer uspešnost oglaševanega produkta podkrepijo z lažnimi objavami znanih osebnosti, ki naj bi z vlaganjem v oglaševani produkt povečale svoje premoženje.
