PONAREDKI
Modni gigant izgubil tožbo proti Sloveniji
Imperij Louis Vuitton Malletier je od naše države terjal 10.000 evrov. Menil je, da mu odškodnina pripada zaradi prepočasnega sojenja.
Odpri galerijo
LJUBLJANA – Četudi imaš milijarde na računu, to očitno še ne pomeni, da lahko zmagaš v pravdi proti državi. Vsaj ne proti Sloveniji. To je spoznal modni imperij Louis Vuitton Malletier, znan predvsem po luksuznih blagovnih znamkah, med katerimi zagotovo kraljuje Louis Vuitton. Po prepričanju podjetja se to sploh ne bi zgodilo, če bi naše pravosodje delovalo hitro in učinkovito. Pa čeprav so do pravice prišli v štirih letih in pol, kar je, roko na srce, za naše razmere še precej hitro.
Od Slovenije so zaradi, kot so menili, kršene pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja zahtevali 10.000 evrov. Toliko so namreč morali na koncu plačati za stroške skladiščenja ponarejenih izdelkov omenjene znamke, ki so iz Kitajske z ladjo prispeli v Luko Koper. Po naših podatkih naj bi sicer na začetku znašali okoli 30.000 evrov, a ker je zadeva vmes delno zastarala in zaradi poravnave, je bilo treba na koncu odšteti le še 10 tisočakov. Zanemarljivi niso bili niti stroški uničenja; pošiljka naj bi tehtala pet ton, za uničenje enega kilograma ponaredkov pa je treba plačati od pol do enega evra.
Na gospodarskem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča, kjer je potekala pravda Louis Vuitton Malletier proti državi, je pooblaščenec podjetja Igor Šetinc menil, da bi moral celoten postopek na slovenskih sodiščih trajati največ dve leti od vložitve tožbe. Hkrati se je vmes končal stečajni postopek za podjetje Interkop 2006, in sicer brez razdelitve premoženja upnikov, saj tega ni bilo. Skratka, tistih 10.000 evrov niso dobili nikoli povrnjenih. Državno odvetništvo pa je nasprotno poudarjalo, da je tudi tako dolgo odločanje višjega sodišča imelo svoj namen, saj ni šlo za preprosto zadevo. Državna odvetnica Valerija Šter je še poudarila, da iz kronologije postopka izhaja, da je bila nasprotna stran tista, ki je potrebovala skoraj eno leto, da je odgovorila na navedbe toženih strank in v vlogi specificirala zahtevek.
Sodnica Alja Cerovšek je na koncu sklenila, da modnemu gigantu ne pripada odškodnina za premoženjsko škodo v višini 10.000 evrov. Kot so nam pojasnili na državnem odvetništvu, je sodišče presodilo, da ne obstaja vzročna zveza med kršitvijo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in premoženjsko škodo. "Zato se tudi ni spuščalo v presojo preostalih predpostavk odškodninske odgovornosti in je zahtevek kot neutemeljen zavrnilo," so še dodali.
Sodišče je presodilo, da ne obstaja vzročna zveza med kršitvijo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in premoženjsko škodo.
Od Slovenije so zaradi, kot so menili, kršene pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja zahtevali 10.000 evrov. Toliko so namreč morali na koncu plačati za stroške skladiščenja ponarejenih izdelkov omenjene znamke, ki so iz Kitajske z ladjo prispeli v Luko Koper. Po naših podatkih naj bi sicer na začetku znašali okoli 30.000 evrov, a ker je zadeva vmes delno zastarala in zaradi poravnave, je bilo treba na koncu odšteti le še 10 tisočakov. Zanemarljivi niso bili niti stroški uničenja; pošiljka naj bi tehtala pet ton, za uničenje enega kilograma ponaredkov pa je treba plačati od pol do enega evra.
Zapleten primer
Problem je bil namreč v tem, da je takratni Carinski urad Koper zaradi suma kršitve pravic blagovne znamke začasno zadržal pošiljko s Kitajske, ki je v pristanišče prispela 17. novembra 2010. V njej je bilo 12.960 kosov pasov in 12.090 torbic znamke Louis Vuitton. Za menda kitajskega kupca jo je sprejelo podjetje Interkop 2006, d. o. o., iz Ankarana, ki pa je s končnim kupcemves čas nasprotovalo zadržanju pa tudi uničenju izdelkov. Zato je modni gigant decembra 2010 vložil tožbo zaradi kršitve znamk na ljubljanskem okrožnem sodišču. Minilo je nekaj let in junija 2015 je sodba postala pravnomočna, saj tudi ljubljansko višje sodišče ni dvomilo o tem, da gre za ponaredke oziroma nepošteno uporabo spornih znakov na zaseženih izdelkih ter za kršitev blagovnih znamk podjetja Louis Vuitton Malletier.
5 ton pasov in torbic so uničili.
Na gospodarskem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča, kjer je potekala pravda Louis Vuitton Malletier proti državi, je pooblaščenec podjetja Igor Šetinc menil, da bi moral celoten postopek na slovenskih sodiščih trajati največ dve leti od vložitve tožbe. Hkrati se je vmes končal stečajni postopek za podjetje Interkop 2006, in sicer brez razdelitve premoženja upnikov, saj tega ni bilo. Skratka, tistih 10.000 evrov niso dobili nikoli povrnjenih. Državno odvetništvo pa je nasprotno poudarjalo, da je tudi tako dolgo odločanje višjega sodišča imelo svoj namen, saj ni šlo za preprosto zadevo. Državna odvetnica Valerija Šter je še poudarila, da iz kronologije postopka izhaja, da je bila nasprotna stran tista, ki je potrebovala skoraj eno leto, da je odgovorila na navedbe toženih strank in v vlogi specificirala zahtevek.
Sodnica Alja Cerovšek je na koncu sklenila, da modnemu gigantu ne pripada odškodnina za premoženjsko škodo v višini 10.000 evrov. Kot so nam pojasnili na državnem odvetništvu, je sodišče presodilo, da ne obstaja vzročna zveza med kršitvijo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in premoženjsko škodo. "Zato se tudi ni spuščalo v presojo preostalih predpostavk odškodninske odgovornosti in je zahtevek kot neutemeljen zavrnilo," so še dodali.