Morilcu spodrsnilo na ploščicah

NOVO MESTO – Povsem navaden zaporniški dan je bil, le eden od več kot 8300 dni, ki jih bo moral 27-letni Miran Plut z Jugorja pri Metliki zaradi umora prebiti na Dobu. Pred slabima dvema letoma je bival v starem delu zapora, na oddelku 3, v starejši in dotrajani stavbi. Šel je v kopalnico pod tuš, se stuširal, potem pa se je obrisal in se nameraval v natikačih odpraviti proti sobi. A v kopalnici mu je na mokrih ploščicah spodrsnilo. Tako nesrečno je padel, da je po tleh udaril z glavo in roko, pri tem pa si je zlomil levo zapestje.
Danes posledic zloma ne čuti, je pa imel kar nekaj težav in bolečin, še strah ga je bilo, v času zdravljenja tudi ni mogel delati v zavodski delavnici niti na fitnes ni mogel. »Dogodek se je zgodil nepričakovano, na spolzkih tleh, ki so bila mastna in zato drseča. Gre za objektivno odškodninsko odgovornost tožeče stranke, ker je hoja po mokrih, spolzkih in mastnih tleh vir povečane nevarnosti. Prav tako je podana subjektivna odškodninska odgovornost, ker tla niso bila sproti in učinkovito čiščena, osušena in niso bili odstranjeni mastni madeži, za kar je odškodninsko odgovorna Zavarovalnica Sava, kjer ima zavod ZPKZ Dob pri Mirni zavarovano splošno odškodninsko odgovornost,« je pojasnil Plutov odvetnik Milan Vajda, ki je zato na okrajno sodišče v Trebnjem v Plutovem imenu vložil odškodninsko tožbo, vredno 4500 evrov.

Ta se nanaša na prestane telesne bolečine in neprijetnosti med zdravljenjem, strah in na duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. V času zdravljenja je namreč kazen prestajal v svoji celici, v samici, izoliran od drugih zapornikov. Trebanjski sodnici Evi Grein, ki si je tudi ogledala kraj padca v zaporu, zdaj ostane le še, da pretehta dokaze in odloči, ali Plutu pripada odškodnina oziroma kolikšna, plačilu odškodnine pa v Zavarovalnici Sava po besedah njihove pravnice Nataše Slodnjak nasprotujejo, saj tla sama po sebi niso nevarna stvar, prav tako Plut ni dokazal nedopustnega ravnanja zavoda, zavodu pa po mnenju zavarovalnice ni mogoče očitati krivdne odgovornosti, saj so bila tla urejena in v skladu s standardi, ki omogočajo njihovo normalno uporabo ob potrebno skrbni hoji. Te dni mineva šest let od umora Jureta Erjavca, ki ga je zagrešil Miran Plut. Več kot dve leti se ni vedelo, kam je izginil Jure, dokler ni pod težo slabe vesti spregovoril Tomaž Kristan, ki je bil priča umoru in je Plutu pomagal zakriti sledi zločina. Sprva je bil Plut spoznan za krivega umora iz nizkotnih nagibov, tožilstvo se je zavzemalo za 30 let zapora, petčlanski senat, ki mu je predsedoval sodnik Boštjan Kovič, pa ga je poslal v zapor za 25 let. A Plut in zagovornik Vajda sta se, tako kot tožilstvo, na sodbo pritožila, višje sodišče pa je ugotovilo, da ni šlo za umor iz nizkotnih nagibov, in je kazen znižalo za dve leti. S tem je sodba v imenu ljudstva postala pravnomočna, a Plut je upe položil najprej na vrhovno sodišče, kamor je vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitev določb kazenskega postopka. Vrhovno sodišče je zahtevo zavrnilo, potem pa je Plut z zagovornikom na ustavno sodišče vložil ustavno pritožbo z isto obrazložitvijo.