Morilec iz pripora terja 300 jurjev
81-letni Franc Šterban iz Brestanice pri Krškem, ki je zdaj v priporu v Ljubljani zaradi umora žene Anice Hriberšek Šterban, je v pričakovanju odločitve višjega sodišča in upa na milost sodnikov ter znižanje kazni. Obsojen je bil namreč na 15 let zapora, zato upanja, da bo lahko kdaj zaživel na svobodi, za zdaj nima. Čaka pa tudi na svoj denar, gre za 318.000 evrov. Za tak znesek zdaj toži ženinega vnuka, a narok, v katerem sta obe strani poskušali najti rešitev, sprejemljivo za oba, (še) ni bil uspešen.
Šterban je svojo usodo in usodo svoje žene zapečatil 19. oziroma 20. novembra 2021, ko je nesrečnico, ki je legla k nočnemu počitku, potolkel s sekiro. Najmanj 34 udarcev ji je prizadejal s topim delom sekire, glavo in telo ji je dobesedno izmaličil, ubil pa naj bi jo najverjetneje med polnočjo in šesto uro zjutraj. Policiste je klical šele ob 17.39, torej je bil ob truplu ves dan. Upanja, da bi po skoraj celem dnevu od prizadejanja tako hudih poškodb reševalci še lahko rešili Anico, tako ni bilo.
24 ur naj bi bil ob truplu, preden je poklical policijo.
V ponovljenem sojenju je bil Šterban, tako kot na prvem, obsojen na 15 let zapora, toliko je tudi predlagala tožilka Mateja Roguljič, je pa njegov zagovornik Aleksander Ciril Kožar menil, da bi bila glede na starost in vse slabše zdravstveno stanje pravična kazen sedem let zapora, zato se je na sodbo tudi v drugo pritožil. Zdaj spet upa, da bo pritožbeno sodišče bolj milostno od krškega okrožnega. Šterbanovo zdravstveno stanje je namreč slabo, zdravje pa se mu je še poslabšalo v priporu, ko je v ravsu s sozaporniki nesrečno padel in si zlomil kolk.
Na sojenju za umor je bilo izpostavljeno dejstvo, da je Šterbana k tako krutemu obračunu z ženo vodil premoženjski motiv, nekaj dni pred dogodkom je namreč pogrešil svojih 140.000 evrov in za izginotje obtožil Anico, ki da je edina vedela za denar.
Ne drži, da sem bil zelo navezan na materialne dobrine, saj sem sinu in hčerki kupil avto, dajal sem posojila, ki niso bila nikoli vrnjena.
»Po tistem, ko mi je bil ukraden denar, sem dal 318.000 evrov v trezor k ženinemu vnuku. To je denar, ki sem ga dobil po pokojnem bratu. K vnuku sem ga spravil prav zato, da bi bil na varnem,« nam je pred dnevi pred sodno dvorano na krškem sodišču, kamor je vložil tožbo proti sorodniku, razložil Šterban, ki je na sodnijo prišel iz ljubljanskega pripora. Govoril je zbrano.
Vlom v hišo in trezor
To, da je denar izročil v hrambo, ni sporno, zanj so vedeli sorodniki, je pa zanimivo, da je Šterban prinesel denar v trezor le dan pred tem, ko je nad ženo dvignil sekiro in jo pokončal. Tudi usoda denarja, ki ga vnuk sploh ni hotel vzeti pod svojo streho, a ga je v trezor spravil na prepričevanje babice, je bila neverjetna. Nekaj mesecev po Aničini smrti se je namreč zgodil vlom – neznanci so vlomili k vnuku in povzročili pravo razdejanje, med drugim so odnesli cel trezor z denarjem vred, vlom so obravnavali tudi policisti. In kaj zdaj?
Kruto dejanje je priznal že na predobravnavnem naroku.
Prvo sodbo so višji sodniki razveljavili in naročili novo sojenje.
Kazen v drugo je bila enaka – 15 let zapora.
Šterban torej zahteva denar nazaj, a denarja ni. V postopku se postavlja tudi dilema, ali je bratov denar podedoval le Franc ali tudi Anica. In menda so se javili tudi bratovi dediči, ki vedo za bogato finančno zapuščino. Da je imel denar v sefu, je Aničin vnuk povedal policistom takoj po njeni smrti, torej ni ničesar skrival, se pa vsiljuje tudi vprašanje, ali in kako je nepridipravom prišlo na ušesa, kje je spravljen.
Zadnjega naroka se vnuk ni udeležil zaradi zdravstvenih razlogov, zato ga nismo mogli vprašati, kako komentira tožbo. Sodnica Branka Drozg bo tako na novem naroku poskušala najti rešitev, primerno za obe strani.
Sicer pa je Franc že na sojenju povedal, da ne držijo ugotovitve izvedenke psihiatrije Zdenke Čebašek Travnik, da ga je k umoru gnal pohlep po denarju in da je izgubo prihrankov jemal zelo osebno, šlo da je za kombinacijo ogroženosti, razočaranja in obupa: »Ne drži, da sem bil zelo navezan na materialne dobrine, saj sem sinu in hčerki kupil avto, dajal sem posojila, ki niso bila nikoli vrnjena, ni pa bilo prav, da so mi ukradli denar. Niti toliko niso mogli počakati, da bi umrl, potem bi tako in tako dobili vse.«
Je pa Šterban na enem od sojenj povedal, da ni več lastnik hiše, saj jo je podaril bratovi hčerki, avto pa Aničinemu sinu, sta pa Aničina otroka vložila tudi premoženjskopravni zahtevek, vsak v višini 25.000 evrov, a tu se čaka pravnomočnost sodbe v kazenski zadevi. Šterban je tako zdaj brez premoženja, v zapor dobiva le penzijo.
