Morilec policista zdaj hoče izredno denarno-socialno pomoč

NOVO MESTO, LJUBLJANA – Morilec policista Samo Tadin bo moral po vsej verjetnosti odgovarjati še za eno kaznivo dejanje zoper življenje in telo, ki naj bi ga letos zagrešil v zaporu na Dobu. To pa v primeru obsodbe na višino njegove kazni ne bo vplivalo.

Zaradi smrti viškega policista Igorja Mauserja namreč že tako prestaja najvišjo možno po zakonodaji, 30 let zapora, in te mu ne morejo podaljšati, pa naj zagreši kar koli.

»Kriminalisti sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Novo mesto so po zaključeni preiskavi na okrožno državno tožilstvo zoper osumljenca podali kazensko ovadbo zaradi poskusa uboja,« epilog preiskave januarskega incidenta na Dobu predstavi uradna govorka dolenjskih policistov Alenka Drenik.
 

Odločitev je v rokah tožilcev

Zadeva je zdaj torej na novomeškem tožilstvu, kjer vodja Srečko Hočevar potrjuje, da so proti koncu marca prejeli policijsko ovadbo, v tej zgodnji fazi pa tožilska odločitev kajpak še ni bila sprejeta.

Zaradi umora Mauserja in poskusa umora še enega viškega policista Kristjana Čoža je bil Tadin na prestajanju kazni na Dobu, kjer bi moral ostati vse do poletja leta 2045. Čeprav je bil na zaprtem oddelku, kjer je obsojencem najstrožje prepovedano uporabljanje svetovnega spleta, si je po internetu dopisoval, s komer je hotel.

To je trajalo vse do letošnjega januarja, ko je tedanji direktor Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob Bojan Majcen javnost obvestil o krvavem incidentu, ki se je zgodil 21. v mesecu. Pravosodna policista sta v Tadinovi celici med rutinskim pregledom našla pokrovček, za katerega sta sklepala, da pripada v zapor pretihotapljenemu USB-modemu. Od obsojenca sta zahtevala, naj jima ga izroči, to je tudi storil, sledil je obvezen ukrep odvzema računalnika. Obsojenec je vse skupaj sprejel mirno, ko pa je paznik Janez Vidmar, ki je bil v sobi, zapuščal prostor, je pograbil kuhinjski nož in ga zabodel v hrbet, nato pa še enkrat.

Še sreča, so ugotavljali preiskovalci, da pazniku jedilni pribor ni povzročil hujših poškodb, bil je le lažje ranjen, zato njegovo življenje ni bilo ogroženo. Toda tudi tako orožje je bilo očitno dovolj nevarno, da so ga ovadili poskusa uboja, za katerega je zagrožena kazen od pet do 15 let zapora.

Tadina so z Doba kot osumljenca premestili v pripor v Ljubljano, a čeprav je od tam do socialne sodnije le nekaj kilometrov, ga pazniki pred dnevi že drugič niso pripeljali tja. Začetek obravnave v Tadinovi tožbi proti ministrstvu za delo, socialne zadeve in enake možnosti (zaradi priznanja izredne denarne socialne pomoči) pred sodnico Lilijano Strban je tako prestavljen na 29. maj.
 

Rad bi za pisma in znamke

Zakaj toži, smo izvedeli od piarovke državnega odvetništva Majde Vukelič: »Zahteva dodelitev izredne denarno-socialne pomoči, ki bi jo potreboval za kritje stroškov, za katere v zaporu ni poskrbljeno (dopisovanje, telefoniranje, fotokopiranje, komuniciranje z odvetnikom in državnimi institucijami …). Meni, da je v zaporu zaradi nepoštenega sojenja.«


Toda konec januarja 2016 je na ljubljanskem okrožnem sodišču brez omahovanja priznal krivdo za umor Mauserja in poskus umora Čoža. Čeprav ga je hotel njegov odvetnik Bojan Župevec nagovoriti, da gresta v sojenje in poskušata izposlovati čim nižjo kazen, o tem ni hotel niti slišati. »Žal mi je. Šele pozneje sem se zavedel, kaj sem storil. Primerno kazen mi izrecite,« je Tadin nagovoril sodnico Aljo Kratovac in ta ga je brez pomislekov obsodila na 30 let zapora.

»Takoj po izrečeni sodbi sem klientu svetoval, da bi se pritožila vsaj glede kazni, in tokrat se je z menoj strinjal,« nam je povedal Župevec, a pritožbene instance niso hotele niti slišati za to, da bi Tadinu znižale kazen.
Nenadoma pa je začel zdaj 46-letni Štajerec naokoli, tudi občilom, razpošiljati pisma, v katerih trdi, da je nedolžen, in da je tisto, kar se je julija 2015 zgodilo na Ižanski cesti – ko se je z astro zanalašč silovito zaletel v nasproti vozečo policijsko octavio, da bi se maščeval policistom, ker so mu izrekli prepoved približevanja nekdanji partnerici –, njegov poskus samomora, ne pa umor in poskus umora.


Tadinova želja po obnovitvi postopka je bila obsojena na neuspeh in tudi pri predsedniku države Borutu Pahorju je po pričakovanju naletel na gluha ušesa, ko ga je s temi besedami zaprosil za pomilostitev: »Obsojen sem bil, ne da bi se lahko pred obtožbo branil. Obsojen sem bil zaradi poskusa samomora, čeprav samomor ni kaznivo dejanje že približno 150 let. Za sojenje nisem bil sposoben zaradi poškodb glave, ki sem jih dobil v prometni nesreči, kakor tudi zaradi vpliva psihoaktivnih substanc.«
Očitno se ne zaveda, da tudi če bi bilo njegovo pleteničenje o nameri samomora resnično, še vedno velja kruto dejstvo, da je sočloveku vzel življenje in da je to umor.


Državo torej toži zato, ker naj bi bil brez ficka in ker ne more plačevati stroškov, ki mu nastajajo z dokazovanjem svoje teze, da je nedolžen. Tako je zapisal: »Osebi v kletki, ki želi uveljavljati svoje pravice, je treba tudi poravnati stroške za uveljavljanje pravic. Ena teh je pravica do pritožbe in vodenja pravnih oziroma sodnih postopkov, teh pa ne morem dokazati brez dopisovanja, telefoniranja in kopiranja, saj ne morem komunicirati z ustanovami in tudi ne z odvetnikom.«