Moški padel po stopnical in tožil
Moški padel po poledenelih in zasneženih stopnicah. Dosojeno odškodnino za poškodbo zavrnilo vrhovno sodišče.
Odpri galerijo
Ker je možakar sredi februarja pred sedmimi leti okoli sedmih zjutraj padel na stopnicah med večstanovanjskimi bloki in si poškodoval koleno, mu je sodišče sprva prisodilo odškodnino. A vrhovno sodišče je pravnomočno odločitev spremenilo in njegov tožbeni zahtevek zavrnilo, tožniku pa je ostal račun za vračilo sodnih stroškov nasprotne stranke v višini več kot 1800 evrov.
Tožbo je vložil proti zavarovalnici, pri kateri je imela občina, ki je lastnica stopnic oziroma zemljišča, takrat zavarovalno civilno odgovornost, sicer pa je občini očital, da ni opravljala zimske službe in stopnic ni ustrezno očistila.
Prvostopenjsko in višje sodišče sta presodili, da je občina stopnice sicer ustrezno vzdrževala, zato ni bilo njene krivdne odgovornosti za padec, je pa ugotovila nasprotno glede tako imenovane objektivne odgovornosti, češ da poledenele, zasnežene, dotrajane in na več mestih odkrušene stopnice pomenijo nevarno stvar. Tožbenemu zahtevku je ugodilo, pri čemer je premalo pazljivemu pešcu pripisalo 10-odstotni soprispevek k dogodku, ker pri hoji ni uporabil oprijemalne ograje oziroma se zanjo ni držal, kar bi lahko preprečilo padec.
Tožniku je sodišče pravnomočno prisodilo 7523 evrov odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter vračilo stroškov sodnega postopka. Zavarovalnica je najprej vložila predlog za dopustitev revizije in nato še revizijo ter bila z njo na vrhovnem sodišču uspešna. Vrhovno sodišče se je ukvarjalo predvsem z vprašanjem, ali so poledenele, zasnežene in dotrajane (ponekod odkrušene) stopnice v okoliščinah obravnavanega primera res nevarne.
A vrhovno sodišče je zavzelo drugačno stališče od nižjestopenjskih in sklenilo, da mokre in spolzke stopnice niso nevarna stvar, hoja po njih ni nevarna dejavnost, enako velja za poledenela tla pozimi in poškodovane stopnice. Za vse zunanje pohodne površine brez nadstreškov velja, da nanje lahko vplivajo naravni vremenski pojavi.
Ti so sestavni del (ne)predvidljivih vremenskih razmer in v času nastanka niso v imetništvu nikogar, niti upravljavca stopnic, saj so »zunaj njegove oblastvene sfere«, kot je zapisalo sodišče. Tako lahko na stopnice (za)pade tudi dež, pozimi pa sneg oziroma nastane zmrzal, kar v tem letnem času ni presenetljivo. S tem se narava stopnic ne spremeni niti ne postanejo nevarna past. Te okoliščine pogosto zahtevajo večjo pazljivost tako sprehajalca kot tudi upravljavca stopnic, a predvsem v pomenu dolžne skrbnosti obeh vpletenih.
Padcu se je z ustrezno stopnjo skrbnosti mogoče izogniti. Pešec mora pazljivo ne le izbrati, temveč tudi prečiti pohodno površino, to pa mora upravljavec redno čistiti oziroma vzdrževati. Konkretne okoliščine so bile lahko v pohodniškem smislu za tožnika v danem trenutku res ogrožujoče, a kljub temu stopnice niso nevarna stvar, je še sklenilo sodišče.
Tožbo je vložil proti zavarovalnici, pri kateri je imela občina, ki je lastnica stopnic oziroma zemljišča, takrat zavarovalno civilno odgovornost, sicer pa je občini očital, da ni opravljala zimske službe in stopnic ni ustrezno očistila.
Prvostopenjsko in višje sodišče sta presodili, da je občina stopnice sicer ustrezno vzdrževala, zato ni bilo njene krivdne odgovornosti za padec, je pa ugotovila nasprotno glede tako imenovane objektivne odgovornosti, češ da poledenele, zasnežene, dotrajane in na več mestih odkrušene stopnice pomenijo nevarno stvar. Tožbenemu zahtevku je ugodilo, pri čemer je premalo pazljivemu pešcu pripisalo 10-odstotni soprispevek k dogodku, ker pri hoji ni uporabil oprijemalne ograje oziroma se zanjo ni držal, kar bi lahko preprečilo padec.
7523 evrov so mu sprva dosodili, a ne bo dobil ničesar.
Tožniku je sodišče pravnomočno prisodilo 7523 evrov odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter vračilo stroškov sodnega postopka. Zavarovalnica je najprej vložila predlog za dopustitev revizije in nato še revizijo ter bila z njo na vrhovnem sodišču uspešna. Vrhovno sodišče se je ukvarjalo predvsem z vprašanjem, ali so poledenele, zasnežene in dotrajane (ponekod odkrušene) stopnice v okoliščinah obravnavanega primera res nevarne.
Potrebna večja pazljivost
A vrhovno sodišče je zavzelo drugačno stališče od nižjestopenjskih in sklenilo, da mokre in spolzke stopnice niso nevarna stvar, hoja po njih ni nevarna dejavnost, enako velja za poledenela tla pozimi in poškodovane stopnice. Za vse zunanje pohodne površine brez nadstreškov velja, da nanje lahko vplivajo naravni vremenski pojavi.
Ti so sestavni del (ne)predvidljivih vremenskih razmer in v času nastanka niso v imetništvu nikogar, niti upravljavca stopnic, saj so »zunaj njegove oblastvene sfere«, kot je zapisalo sodišče. Tako lahko na stopnice (za)pade tudi dež, pozimi pa sneg oziroma nastane zmrzal, kar v tem letnem času ni presenetljivo. S tem se narava stopnic ne spremeni niti ne postanejo nevarna past. Te okoliščine pogosto zahtevajo večjo pazljivost tako sprehajalca kot tudi upravljavca stopnic, a predvsem v pomenu dolžne skrbnosti obeh vpletenih.
Vrhovno sodišče je pravnomočno odločitev spremenilo, tožniku pa je ostal račun za vračilo več kot 1800 evrov sodnih stroškov.
Padcu se je z ustrezno stopnjo skrbnosti mogoče izogniti. Pešec mora pazljivo ne le izbrati, temveč tudi prečiti pohodno površino, to pa mora upravljavec redno čistiti oziroma vzdrževati. Konkretne okoliščine so bile lahko v pohodniškem smislu za tožnika v danem trenutku res ogrožujoče, a kljub temu stopnice niso nevarna stvar, je še sklenilo sodišče.
Predstavitvene informacije
Komentarji:
22:45
Državni proračun