ODŠKODNINA
Možno samo v Sloveniji: Pobrala 110 tisoč evrov odškodnine
Danes 47-letno žensko so na sojenju oprostili. Bivanje za rešetkami pustilo posledice na zdravju.
Odpri galerijo
Ženska po prihodu iz pripora ni več oseba, kakršna je bila nekoč (fotografija je simbolična). FOTO: Aleš Černivec
LJUBLJANA – Kar 110 tisočakov je ministrstvo za finance izplačalo zdaj 47-letni ženski, ki je 20 mesecev ždela v priporu, po dolgoletnem sojenju pa so jo pravnomočno oprostili. Za rešetkami se je znašla zaradi očitkov tožilstva, da je vpletena v nezakonite posle z mamili, a dokazni postopek tega ni potrdil.
Ker se je izkazalo, da je bila priprta nezakonito, ji je država v skladu s pravnomočno sodbo morala izplačati odškodnino. In to visoko.
Od dobrih 110.000 evrov je prisojene odškodnine 70.000 evrov, preostalo pa so zamudne obresti, ki so se nabrale od novembra 2012, ko je na državno pravobranilstvo poslala odškodninski zahtevek, in stroški postopka.
Potem ko se je junija 2000 znašla v priporu, so ji ga večkrat podaljševali, vse dokler ji ga februarja 2002 ni odpravilo višje sodišče. Oktobra 2012 pa so ji po desetletju sojenja izrekli oprostilno sodbo. Ker je za rešetkami neupravičeno prebila 615 dni, je za vsak dan spanja na priporniški žimnici od države terjala 120 evrov oziroma skupno 73.800 evrov, za nepremoženjsko škodo oziroma posledice na psihičnem zdravju pa še 31.0000 evrov – skupno 104.800 evrov.
Da ji pripada odškodnina, ni bilo sporno, sporna je bila višina zneska. Državno odvetništvo ji je v poravnavi ponudilo 26.000 evrov odškodnine in 740 evrov za stroške zastopanja, a tega ni sprejela.
Zato se je zavrtelo sodno kolesje in okrožno sodišče ji je prisodilo skupno 70 tisočakov. Za 615 dni neupravičenega pripora je dobila 50.000 evrov odškodnine, na dodatnih 20.000 evrov pa je ocenilo odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, saj je bivanje za rešetkami zdaj 47-letni ženski pustilo trajne posledice na zdravju.
Za zapahi je namreč bivala zelo dolgo, kar potrjuje tudi odločitev sodišča, ki ji je pripor odpravilo ravno zaradi nesorazmernosti trajanja pripora z nevarnostjo očitanega dejanja. O primeru so poročali tudi mediji, prizadet je bil njen ugled in okrnjeno dostojanstvo, osebno in družinsko življenje, tudi po prihodu iz pripora je bil odnos okolice do nje drugačen. Še danes jo, pravi, spremlja stigma. Vse to ob dejstvu, da je bila v času pripora stara 28 let in nikoli dotlej kazensko obravnavana.
Posledice, ki jih je na njenem zdravju pustil pripor, pa so izjemno hude in trajne, je ugotovila izvedenka psihiatrične stroke. Tako hude, da ji je povsem onemogočena pridobitna dejavnost, težav pa kljub zdravljenju in večkratni hospitalizaciji ni zmogla premagati. Tudi njene gastroenterološke težave so povezane s stresom zaradi pripora, sta prepričana izvedenka psihiatrične in izvedenec internistične stroke.
Višje sodišče je zavrnilo pritožbo države, ki je izpodbijala višino dosojene odškodnine. Spremenilo je le del sodbe, ki se nanaša na plačilo pravdnih stroškov, in sicer da mora država 4000 evrov stroškov prvostopenjskega postopka in slabih 800 evrov pritožbenega postopka vrniti državi, in ne tožnici, kot je bilo sprva odločeno. Ženska je imela namreč v postopku brezplačno pravno pomoč, zato gre vračilo stroškov v korist proračuna države.
Za rešetkami se je znašla zaradi očitkov tožilstva, da je vpletena v nezakonite posle z mamili, a dokazni postopek tega ni potrdil. FOTO: Tomi Lombar
Ker se je izkazalo, da je bila priprta nezakonito, ji je država v skladu s pravnomočno sodbo morala izplačati odškodnino. In to visoko.
Od dobrih 110.000 evrov je prisojene odškodnine 70.000 evrov, preostalo pa so zamudne obresti, ki so se nabrale od novembra 2012, ko je na državno pravobranilstvo poslala odškodninski zahtevek, in stroški postopka.
615 dni za zapahi
Potem ko se je junija 2000 znašla v priporu, so ji ga večkrat podaljševali, vse dokler ji ga februarja 2002 ni odpravilo višje sodišče. Oktobra 2012 pa so ji po desetletju sojenja izrekli oprostilno sodbo. Ker je za rešetkami neupravičeno prebila 615 dni, je za vsak dan spanja na priporniški žimnici od države terjala 120 evrov oziroma skupno 73.800 evrov, za nepremoženjsko škodo oziroma posledice na psihičnem zdravju pa še 31.0000 evrov – skupno 104.800 evrov.
Da ji pripada odškodnina, ni bilo sporno, sporna je bila višina zneska. Državno odvetništvo ji je v poravnavi ponudilo 26.000 evrov odškodnine in 740 evrov za stroške zastopanja, a tega ni sprejela.
Zato se je zavrtelo sodno kolesje in okrožno sodišče ji je prisodilo skupno 70 tisočakov. Za 615 dni neupravičenega pripora je dobila 50.000 evrov odškodnine, na dodatnih 20.000 evrov pa je ocenilo odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, saj je bivanje za rešetkami zdaj 47-letni ženski pustilo trajne posledice na zdravju.
FOTO: Aleš Černivec
Za zapahi je namreč bivala zelo dolgo, kar potrjuje tudi odločitev sodišča, ki ji je pripor odpravilo ravno zaradi nesorazmernosti trajanja pripora z nevarnostjo očitanega dejanja. O primeru so poročali tudi mediji, prizadet je bil njen ugled in okrnjeno dostojanstvo, osebno in družinsko življenje, tudi po prihodu iz pripora je bil odnos okolice do nje drugačen. Še danes jo, pravi, spremlja stigma. Vse to ob dejstvu, da je bila v času pripora stara 28 let in nikoli dotlej kazensko obravnavana.
Posledice, ki jih je na njenem zdravju pustil pripor, pa so izjemno hude in trajne, je ugotovila izvedenka psihiatrične stroke. Tako hude, da ji je povsem onemogočena pridobitna dejavnost, težav pa kljub zdravljenju in večkratni hospitalizaciji ni zmogla premagati. Tudi njene gastroenterološke težave so povezane s stresom zaradi pripora, sta prepričana izvedenka psihiatrične in izvedenec internistične stroke.
Posledice, ki jih je na njenem zdravju pustil pripor, so izjemno hude in trajne, je ugotovila izvedenka psihiatrične stroke.
Višje sodišče je zavrnilo pritožbo države, ki je izpodbijala višino dosojene odškodnine. Spremenilo je le del sodbe, ki se nanaša na plačilo pravdnih stroškov, in sicer da mora država 4000 evrov stroškov prvostopenjskega postopka in slabih 800 evrov pritožbenega postopka vrniti državi, in ne tožnici, kot je bilo sprva odločeno. Ženska je imela namreč v postopku brezplačno pravno pomoč, zato gre vračilo stroškov v korist proračuna države.
