Na avstrijski strani zgrmel v smrt

REMŠNIK – »Slišala sem za nesrečo, dolgo nisem vedela, kdo je pravzaprav umrl. Šele danes zjutraj mi je sosed povedal za identiteto pokojnega,« nam je na pokopališču v Breznu (občina Podvelka) pripovedovala starejša gospa, ko smo jo nagovorili o traktorski nesreči. Ta se je zgodila minulo nedeljo popoldne na avstrijski strani meje, v njej pa je tragično preminil 62-letni Mirko Hafner. Ker se je domačin s svojim traktorjem ponesrečil onkraj meje, slovenski policisti dogodku niso posvečali pozornosti, zato pa veliko več njihovi avstrijski kolegi: »Voznik traktorja je pred ostrim ovinkom ustavil, izgubil oblast nad vozilom in zapeljal vzvratno s ceste po strmem pobočju. Traktor, ki se ni prevrnil, so po dvanajstih metrih ustavila drevesa. Ponesrečenega Slovenca so našli šele dan po nesreči, a je pomoč zanj prišla prepozno. Notranje poškodbe so bile prehude.«

Težko je hodil

Nesreča je Dravsko dolino zavila v črno. Domala ni človeka, ki ni poznal Mirka Hafnerja. Skupaj z mamo Marijo Podrzavnik je živel na manjši kmetiji v Breznem Vrhu, nedaleč od Remšnika, vsega nekaj sto metrov od avstrijske meje. »Bila je nedelja zgodaj popoldne, ko mi je sin Mirko rekel, da je tako lep dan, da ga bo izkoristil za vožnjo s traktorjem. Vedela sem, da ga noge ne držijo več, saj je okrog hiše hodil z berglami. Zato sem mu to odsvetovala,« nam je tragično nedeljsko zgodbo začela razlagati 79-letna Marija Podrzavnik.

Oba sta legla k počitku, a Mirko je kmalu pobegnil iz hiše. Sedel je na svojega zelenega steyerja in se odpeljal od doma. »Slišala sem traktor, a mi ga ni uspelo ustaviti. Tako in tako me ni ubogal, saj si je strastno želel vožnje s traktorjem. Doma imamo dva, a ju je Mirko v zadnjem času zaradi bolezni malo uporabljal,« je še nadaljevala mama pokojnega Mirka. Ta si je pred kratkim kupil nove ortopedske čevlje in se z njimi počutil veliko bolj zanesljivega tako pri hoji kot tudi drugih opravilih, zato si je sploh upal sesti za volan starega traktorja. »Mirko in traktor imata isti letnik izdelave. Na ta račun smo se smejali, ko smo pribavili traktor,« je dodala Marija.

Našla sta ga soseda

Ker edinca v nedeljo zvečer ni bilo domov, jo je skrbelo, a ga ni poklicala: »Tako in tako so se ljudje hecali, da me preveč skrbi zanj, ker sem ga pogosto klicala. Verjela sem, da je ostal pri katerem od prijateljev in da se bo vrnil v ponedeljek dopoldne.« A ker o Mirku niti naslednji dan ni bilo ne duha ne sluha, je mama prosila soseda Marjana za pomoč. Ta se je na iskalno akcijo odpravil peš in nedaleč od doma srečal še drugega soseda, Slavka Veronika. »Soseda, ki stanuje na avstrijski strani meje, le nekaj deset metrov stran, mi je rekla, da je v nedeljo slišala pok in zatem še nekaj minut ropot traktorskega motorja, a zatem je vse utihnilo. Zato sem vedel, da mora biti Mirko nekje blizu,« nam je povedal Slavko Veronik. Ta se vsako dopoldne iz Radelj ob Dravi pripelje na Remšnik, saj ima tam ograjeno posest z divjadjo.

Soseda Slavko in Marjan nista dolgo iskala. Le kakšnih 300 metrov za slovensko mejo sta ob cesti opazila zelen traktor. Nemudoma sta vedela, da gre za traktor Mirka Hafnerja. Neposredno s ceste ga ni bilo mogoče opaziti, a na robu so bile sledi, ležal je v grapi. »Vozil je po klancu navzgor. Pred ovinkom je verjetno hotel zamenjati prestavo, a ni zadel. Traktor je kakšnih 20 metrov peljal vzvratno po asfaltu in zatem zapeljal čez bankino. Mirka je ob trku ob drevesa vrglo dobrih deset metrov stran,« se pogleda na kraj nesreče spominja Slavko Veronik.

Niti kabina ga ne bi rešila

Mirko Hafner je do invalidske upokojitve delal kot gozdni delavec. Delo z lesom in med drevesi mu ni bilo tuje. Niti vožnja s traktorjem ne. A vse kaže, da zaradi bolezni v nedeljo popoldne ni imel zadostne moči, da bi pohodil stopalko za zaviranje in ga pravočasno ustavil. Dodati pa je treba, da več kot 60 let star traktor ni bil opremljen ne z lokom ne s kabino. Glede na to, da se sploh ni prevrnil, ga niti morebiti nameščen lok ne bi rešil najhujšega. »Vse življenje je bil doma. Ne vem, kako bom to preživela. Če bi vsaj umrl naravne smrti, ne pa da se je ubil v nesreči,« je s solzami v očeh tožila mama Marija. Ta je skupaj z drugimi sorodniki že začela vse postopke in Mirkove posmrtne ostanke so včeraj prepeljali v Slovenijo.
»Pokopan bo na pokopališču na Remšniku,« je dejala Marija Podrzavnik. V življenju ji ni bilo posuto z rožicami. Ko je imel Mirko deset let, je umrl njegov oče. Marija je še povedala, da je na kmetiji potrebovala pomoč, zato si je našla prijatelja. Pred poldrugim letom je umrl tudi on. »Nisem še dodobra slekla črnine, pa me je zadela sinova smrt.«