REŠEVALNA VAJA
Na Brniku trčili letali
Za vajo uporabili razbitine letala iz prave nesreče. Tak scenarij je redek.
Odpri galerijo
V razbitinah tega letala je leta 2004 umrl Drago Svetina. FOTO: Voranc Vogel
Na letališču sta zaradi pomanjkljive komunikacije na nizki višini trčili tovorno letalo lockheed martin C130, ki je pristajalo, in letalo pilatus PC-9, ki je vzletalo. Pilot pilatusa se je iz letala izstrelil in je nezavesten pristal v bližini razbitin, kopilot pa je umrl. Tovorno letalo je uspešno pristalo, vendar ga je zaradi uhajanja goriva ob pristanku zajel ogenj. Takšen je bil scenarij tradicionalne, že 15. vaje kriznega odzivanja v primeru letalske nesreče Zlomljeno krilo, ki je potekala včeraj. Z njo so znova preverili in okrepili sodelovanje med različnimi službami, ki so vključene v reševanje in preiskavo letalskih nesreč.
Vodja intervencije iz Fraporta Slovenija Milan Dubravac je povedal, da nesreče, kot jo je predvideval današnji scenarij, na brniškem letališču še ni bilo. Pogostost izrednih dogodkov na letališčih je izjemno majhna, so pa njihove posledice lahko katastrofalne, je izpostavil.
Pojasnil je, da so na letališču v prejšnjih letih ob približno 30.000 operacijah in 1,8 milijona potnikih v povprečju na leto beležili od osem do deset alarmov za pripravljenost ob manjših tehničnih težavah letala. Drugo stopnjo alarma, ko bi letalo pri pristanku lahko imelo resne težave, pa beležijo enkrat na od dve do tri leta.
V včerajšnji vaji so uporabili razbitine vojaškega letala, s katerim se je leta 2004 smrtno ponesrečil namestnik poveljnika 15. brigade vojnega letalstva Slovenske vojske Drago Svetina. Kot je izpostavil vodja službe za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov vojaških zrakoplovov ministrstva za obrambo Mihael Klavžar, se je na osnovi izkušenj iz preteklih nesreč veliko spremenilo na področju varnosti letenja tudi v Slovenski vojski.
Zadnji incident je bil trk španskega vojaškega helikopterja v daljnovod v bližini Brestanice 20. maja letos, ki se je končal z zasilnim pristankom in brez žrtev. Prve ugotovitve kažejo, da za nesrečo ni bila kriva tehnična napaka. Preiskava, ki poteka v sodelovanju s španskimi preiskovalci, se sicer še nadaljuje. Kot je poudaril Klavžar, pa je bilo ključno, da so čim prej izključili možnost tehnične okvare, ki bi se lahko ponovila tudi na katerem drugem helikopterju.
Takšne nesreče še ni bilo
Po »nesreči« so takoj stekli postopki reševanja in preiskave. Odzvali so se kontrola zračnega prometa, letališki gasilci Fraporta Slovenija in kranjski poklicni gasilci ter zdravstveno osebje. Na kraj dogodka so prišli policija in civilni ter vojaški preiskovalci letalskih nesreč in incidentov zrakoplovov. Pogasili so letalo, izvedli reševanje ponesrečenih, zavarovali kraj nesreče in dokaze, nevtralizirali nevarne snovi ter začeli identifikacijo žrtev.Vodja intervencije iz Fraporta Slovenija Milan Dubravac je povedal, da nesreče, kot jo je predvideval današnji scenarij, na brniškem letališču še ni bilo. Pogostost izrednih dogodkov na letališčih je izjemno majhna, so pa njihove posledice lahko katastrofalne, je izpostavil.
Pojasnil je, da so na letališču v prejšnjih letih ob približno 30.000 operacijah in 1,8 milijona potnikih v povprečju na leto beležili od osem do deset alarmov za pripravljenost ob manjših tehničnih težavah letala. Drugo stopnjo alarma, ko bi letalo pri pristanku lahko imelo resne težave, pa beležijo enkrat na od dve do tri leta.
V včerajšnji vaji so uporabili razbitine vojaškega letala, s katerim se je leta 2004 smrtno ponesrečil namestnik poveljnika 15. brigade vojnega letalstva Slovenske vojske Drago Svetina. Kot je izpostavil vodja službe za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov vojaških zrakoplovov ministrstva za obrambo Mihael Klavžar, se je na osnovi izkušenj iz preteklih nesreč veliko spremenilo na področju varnosti letenja tudi v Slovenski vojski.
Zadnji incident je bil trk španskega vojaškega helikopterja v daljnovod v bližini Brestanice 20. maja letos, ki se je končal z zasilnim pristankom in brez žrtev. Prve ugotovitve kažejo, da za nesrečo ni bila kriva tehnična napaka. Preiskava, ki poteka v sodelovanju s španskimi preiskovalci, se sicer še nadaljuje. Kot je poudaril Klavžar, pa je bilo ključno, da so čim prej izključili možnost tehnične okvare, ki bi se lahko ponovila tudi na katerem drugem helikopterju.
