ELEKTRONSKA PREVARA
Na Celjskem: zaradi goljufije podjetju povzročila 50 tisočakov škode
Zaposlena je po navodilih v elektronski pošti denar nakazala na račun tuje banke.
Odpri galerijo
CELJE – Kriminalisti celjske policijske uprave so v preteklih dneh obravnavali primer tako imenovane direktorske goljufije, v kateri so storilci podjetju povzročili za več kot 50.000 evrov materialne škode.
Zgodilo se je v podjetju s sedežem na širšem celjskem območju. Ena od zaposlenih je prejela elektronsko pošto, ki naj bi jo poslal njen direktor in jo v sporočilu povprašal, ali razpolagajo z zadostnimi sredstvi na bančnem računu. Po njeni potrditvi ji je neznanec v imenu njenega direktorja posredoval še natančne podatke tuje banke in znesek, ki naj ga nakaže.
Zaposlena je v dobri veri, da je naročilo prejela od direktorja, na račun tuje banke nakazala dobrih 50.000 evrov.
»Ker se število tovrstnih prevar povečuje, opozarjamo osebe, pooblaščene za poslovanje z bančnimi računi družb oziroma pravnih oseb, da so pri nakazilih v tujino ter tudi v Slovenijo še posebej pazljivi. Ob prejetju elektronskih sporočil s pozivi po nakazilu, ki bi ga naj posredovale poslovodne osebe družbe, naj pred nakazilom denarnih sredstev dobro preverijo elektronski naslov pošiljatelja, ki je na prvi pogled zelo podoben naslovom, ki jih v družbi uporabljajo ter v primeru dvoma pri odgovornih osebah ponovno preverijo resničnost vsebine elektronske pošte in obstoj podlage za nakazilo,« so pri PU Celje zapisali v sporočilu za javnost.
V primeru zaznanih poskusov goljufij ali goljufij in oškodovanj naj oškodovanci takoj obvestijo poslovno banko, s katero poslujejo, in zadevo takoj prijavijo najbližji policijski enoti. Nujnost takojšnje prijave je namreč ključna za izvedbo uspešnih ukrepov policije in drugih pristojnih organov v smislu uspešnosti izvedbe zavarovanja oziroma blokiranja nakazanih sredstev na transakcijskem računu prejemnikov.
Zgodilo se je v podjetju s sedežem na širšem celjskem območju. Ena od zaposlenih je prejela elektronsko pošto, ki naj bi jo poslal njen direktor in jo v sporočilu povprašal, ali razpolagajo z zadostnimi sredstvi na bančnem računu. Po njeni potrditvi ji je neznanec v imenu njenega direktorja posredoval še natančne podatke tuje banke in znesek, ki naj ga nakaže.
Zaposlena je v dobri veri, da je naročilo prejela od direktorja, na račun tuje banke nakazala dobrih 50.000 evrov.
Pazljivo z elektronsko pošto
Po nakazilu je za zdaj še neznani pošiljatelj naslednji dan zaposleni poslal novo naročilo, pri čemer je ta opazila, da je naslov elektronske pošte drugačen, kot ga uporablja direktor, in ugotovila, da je šlo tudi v prejšnjem primeru za goljufijo in povzročitev velike premoženjske škode družbi.»Ker se število tovrstnih prevar povečuje, opozarjamo osebe, pooblaščene za poslovanje z bančnimi računi družb oziroma pravnih oseb, da so pri nakazilih v tujino ter tudi v Slovenijo še posebej pazljivi. Ob prejetju elektronskih sporočil s pozivi po nakazilu, ki bi ga naj posredovale poslovodne osebe družbe, naj pred nakazilom denarnih sredstev dobro preverijo elektronski naslov pošiljatelja, ki je na prvi pogled zelo podoben naslovom, ki jih v družbi uporabljajo ter v primeru dvoma pri odgovornih osebah ponovno preverijo resničnost vsebine elektronske pošte in obstoj podlage za nakazilo,« so pri PU Celje zapisali v sporočilu za javnost.
Iznajdljivi goljufi
Storilci omenjenih goljufij so zelo iznajdljivi. V večini primerov pošto pošljejo v imenu direktorjev oziroma poslovodnih oseb družbe, obravnavali pa so tudi že primere, ko so pošto poslali v imenu poslovnih partnerjev, s katerimi podjetja redno in dobro sodelujejo. Tudi v teh primerih so uporabljali zelo podobne elektronske naslove, kot jih ti dejansko uporabljajo. Največkrat je šlo le za razliko v eni sami črki elektronskega naslova, je opozorila predstavnica za javnost Milena Trbulin.V primeru zaznanih poskusov goljufij ali goljufij in oškodovanj naj oškodovanci takoj obvestijo poslovno banko, s katero poslujejo, in zadevo takoj prijavijo najbližji policijski enoti. Nujnost takojšnje prijave je namreč ključna za izvedbo uspešnih ukrepov policije in drugih pristojnih organov v smislu uspešnosti izvedbe zavarovanja oziroma blokiranja nakazanih sredstev na transakcijskem računu prejemnikov.