Na sodišče znova ni bilo domnevnega vodje združbe

Tomaž Stopar, ki ga ljubljanskemu sodniku Cirilu Keršmancu nikakor ni uspelo dobiti predse, med drugim ga v preteklosti ni našel niti detektiv, še vedno ni prišel na ljubljansko okrožno sodišče. A je sodniku zanj le uspelo opraviti predobravnavni narok. Ker je obramba podala ugovor na obtožnico, zagovornik Boštjan Penko pa je pojasnil, da ne namerava priznati krivde, je sodnik tako štel, da krivde ne priznava.

Za razvpitim poslovnežem Rokom Furlanom, ki je bil nekdaj znan kot kralj betona in Tyson in je še eden od domnevnih članov hudodelske združbe pod Stoparjevim vodstvom, in Matejo Poročnik je že tretji, ki v tej zadevi ni priznal krivde. Kot je že na prvem predobravnavnem naroku pojasnil državni tožilec Matija Hostnik, je združba pri uvozu ter (pre)prodaji vozil utajila za več kot milijon evrov davka na dodano vrednost ter še za »vsaj 241.275 evrov od davka na motorna vozila«.

Izločil bi sodnika

Penko je sicer še pred predobravnavnim narokom sodišču poslal predlog za izločitev sodnika Keršmanca. Ta je namreč po njegovih besedah na predobravnavnem naroku zoper Krunoslava Filipčiča, upokojenega avtomehanika iz Brežic, ki se je po daljših pogajanjih pogodil s tožilstvom, ob preverjanju, ali je priznanje podprto z dokazi v spisu, prekoračil meje dopustnega. Filipčiča, in po Penkovih besedah tudi druge soobtožene v tej zadevi, je namreč podrobno zasliševal glede posameznih točk obtožnice, tudi v zvezi s Stoparjem.

Kot smo poročali, je sodnik Filipčiča pred sprejetjem krivde podrobno izprašal o njegovi vlogi in vlogi drugih v združbi. Izvedel je, da je bil Stopar vodja slovenskega dela, na Hrvaškem pa naj bi imel to vlogo Mario Čabraja (preiskava in sodni postopki so namreč potekali v obeh državah). Zagovornik meni, da je tovrstno zasliševanje, pri katerem je bil poleg sodnika navzoč le tožilec, nezakonito zbiranje dokazov, zaradi česar Keršmanc v tem postopku ne more več uživati videza nepristranskosti. Prav tako meni, da bi moralo sodišče izločiti zapisnike teh »zaslišanj«.

Tožilec Hostnik je sicer prepričan, da sodišče z zaslišanjem obtožencev ni prestopilo okvirov dopustnega, saj je dolžno preveriti, ali je priznanje podprto z dokazi, in obtožencu postavljati vprašanja. »Koliko vprašanj in kako podrobno, pa v zakonu ni navedeno,« je prepričan tožilec. Po njegovih besedah je jasno, da je v tako obsežnem primeru, kot je ta, logično, da je vprašanj več. Glede na to, da je Penko vlogo vložil dva dni pred narokom, pa se po njegovem mnenju postavlja tudi vprašanje, ali je bila dana z namenom zavlačevanja, s čimer se je sodnik strinjal.

Sodnik je povedal, da je sodnika mogoče izločati šele po morebitnem nepriznanju krivde, zato je Penkov predlog zavrgel in predobravnavni narok torej kljub temu opravil, Penko pa bo sodišču znova poslal svoj predlog. Kot je pojasnil Keršmanc, bo o predlogu za izločitev sodnika odločeno skupaj z drugim že podanim tovrstnim predlogom.

Obramba predlagala izločitev sodnika

Spomnimo, tudi po mnenju Furlanovega zagovornika Stojana Zdolška bi iz zajetne obtožnice – spis obsega okrog 1300 strani – morala leteti vrsta dokazov. Prepričan je namreč, da so bile odredbe za hišne preiskave pridobljene nezakonito. Utemeljen sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, po Zdolškovem mnenju namreč ni bil ustrezno obrazložen. Vse dokaze, ki izvirajo iz hišnih preiskav in po doktrini tako imenovanih sadežev zastrupljenega drevesa (dokazov, ki izvirajo iz teh dokazov), je treba po mnenju obrambe iz spisa izločiti. Zato je obramba predlagala tudi izločitev sodnika, ki se je seznanil z domnevno nezakonitimi dokazi.

Keršmanc je včeraj opravil še več predobravnavnih narokov. Za družbo FIN-NEP inženiring, d. o. o., kazenske odgovornosti ni priznala zastopnica, odvetnica Mirjana Kožuh, krivde pa ni priznal niti Matija Iskra. Je pa sporazum o priznanju krivde, v katerem so določili dve leti in mesec zaporne kazni, ki se bo izvršila v obliki t. i. vikend zapora, sklenila Maja Brlec. Krivdo za pomoč pri davčni zatajitvi je že prejšnjič priznal tudi Igor Pintarič iz Brežic.

Spomnimo, združba naj bi uvozila 115 vozil (od osebnih do tovornih) ter utajila davek na dodano vrednost (DDV) oziroma davek na motorna vozila (DMV). Vozila so navidezno dobavljale fizične osebe, čeprav so z njimi poslovale pravne osebe. »Uporabili so lažne podatke prodajalcev, fizičnih oseb iz Nemčije, njihove podatke pa so dobili iz osmrtnic,« je med drugim pojasnil tožilec.