Na sodišču zaradi poveličevanja Hitlerja: grozil naj bi Tanji Fajon, Jaši Jenullu in Dejanu Jefimu
Če boste kdaj razvpitega tviteraša in pripadnika t. i. rumenih jopičev Urbana Purgarja obkladali s fašistom, se vam utegne zgoditi tako kot predsedniku sindikata taksistov Dejanu Jefimu te dni na okrajnem sodišču. Purgar ga je namreč popravil, da je pristaš nacionalsocializma in ne fašizma. Svojih prepričanj in dejstva, da je (neo)nacist, torej obdolženec, ki je javno objavil tudi kup protijudovskih sporočil, niti ne skriva, ga je pa poveličevanje svojega heroja, kot ga je označil, Adolfa Hitlerja, pripeljalo na zatožno klop. Tožilstvo mu namreč očita kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Zaradi tvita HITLER JE#HEROJ«, ki je bil na nekdanjem omrežju twitter (zdaj X) objavljen 1. avgusta 2021, ga je prijavil Marko Bidovec, pranečak Ferda Bidovca, enega od četverice ustreljenih bazoviških junakov. Poleg tega mu očitajo tri kazniva dejanja grožnje, in sicer na škodo Jefima, zdajšnje zunanje ministrice Tanje Fajon in aktivista Jaše Jenulla.
Serija tatvin
Purgar, ki je doma v občini Brezovica pri Ljubljani, se je, še preden je zaradi teh očitkov stopil pred okrajno kazensko sodnico Jerco Oblak, že večkrat znašel na napačni strani zakona in nekaj časa po javno dostopnih podatkih prebil tudi v zaporu. Njegov kazenski list razkriva, da je bil obsojen zaradi serije t. i. premoženjskih kaznivih dejanj, in sicer tatvin, velikih tatvin, prikrivanj in goljufije. Na pogojno kazen treh mesecev zapora je bil pravnomočno obsojen tudi zaradi kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov. Na twitterju je namreč razkril odločbo o prekršku zaradi kršitve javnega reda in miru Gorana Bertoka, ki je vseboval tudi njegove osebne podatke.
Na Jenulla naj bi se Purgar spravil prav tako na twitterju, kjer naj bi v istem časovnem obdobju, torej avgusta 2021, objavil fotografijo aktivistovega domofona in pripisal: »Narod povejte, končam jaz to po hitrem postopku?« Že prej, po protestu 25. junija istega leta, kot so takrat sporočili iz Protestne ljudske skupščine, je Purgar Jenulla pljunil v obraz in mu zagrozil z nasiljem. Za Fajonovo pa naj bi med drugim zapisal, da je »psica, ki jo je treba likvidirati.«
Urban Purgar je bil obsojen zaradi serije tatvin, velikih tatvin, prikrivanj in goljufije.
Tako Jenull kot Fajonova sta bila na sodišču že zaslišana, tokrat pa je torej na vrsto prišel oškodovanec Jefim. Njemu naj bi med drugim, je zapisano v obtožnem aktu, zapisal, da mu bo »posilil ženo in sina ter izkopal kosti babice in se na njih poscal«. Objavil naj bi tudi fotografijo njegove hiše, za katero se je kasneje sicer izkazalo, da ni prava. Jefim – ta je na sodišče nekoliko zamudil in bi sodnica zaradi tega že skoraj umaknila njegov predlog za pregon, a se je nato izkazalo, da zamuda le ni bila tako velika – je v precej čustvenem pričevanju, v katerem je večkrat povzdignil glas in prihajal v spor s Purgarjevo zagovornico, odvetnico Moniko Poje, opisal, da ni šlo le za osamljene grožnje in tvite. Po njegovem naj bi šlo za dve leti trajajoče maltretiranje Purgarja in drugih t. i. spletnih trolov, in to le zato, ker se je izpostavil kot predsednik sindikata taksistov, ki so takrat prihajali v konflikt s takratno oblastjo. Opisal je, da je čez noč na twitterju dobil 500 sledilcev, ki so mu začeli groziti in ga nadlegovati, prejemal je na tisoče sporočil. »Tam so recimo objavljali tudi bejzbolske palice. Tradicionalne vrednote, a ne?« se je obrnil k Purgarju, ki je, spomnimo, do nedavnega vodil Društvo za promocijo tradicionalnih vrednot, ki mu je ministrstvo za kulturo pod vodstvom Vaska Simonitija celo podelilo status nevladne organizacije, nedavno pa je ta status izgubilo.
»Res je, ko sem izgubil živce, sem tudi sam kaj napisal,« je sicer Jefim pojasnjeval odvetnici Pojetovi, ki je na sodišču prebrala izmenjavo sporočil med njim in Purgarjem, kjer ni manjkalo niti sočnih besed, namenjenih Purgarju. Obramba poskuša dokazati, da Jefim v tem sporu ni bil takšna žrtev, kot se predstavlja, temveč včasih celo iniciator. A Jefim to zavrača. Trdi, da se je vedno le odzval, saj ga je obdolženec menda stalno klicaril na telefon in mu pisaril ter ga nadlegoval, da pa nikoli Purgarju ni grozil na način, kot je on njemu. Sam, je povedal, se ga niti ni toliko fizično bal, se pa je bal za svojo družino, sploh ga je skrbelo za mater, ki je invalidka in jo je bilo zares strah, da bodo pred hišo prišli neonacisti.
Obdolženec se brani, da oškodovancu ni rekel nič takšnega, kar ne bi tudi on njemu, a sam ni vpletal policije.
Purgar se sicer brani, da oškodovancu ni rekel nič takšnega, kar ne bi tudi on njemu, razlika pa da je le v tem, da sam v spor ni vpletal policije. Ali je s svojo komunikacijo prestopil mejo in zagrešil kaznivo dejanje, pa tudi o drugih očitkih bo odločilo sodišče, a ne, preden obdolženec ne dopolni svojega zagovora na sodišču, kar bo predvidoma storil sredi junija. N