PU KRANJ
Na spletu se vedite kot pravi Gorenjci
Policija opisuje, kako delujejo tovrstni goljufi. Ne pošiljajte žgečkljivih slik.
Odpri galerijo
Da za profilom stoji moški, izveš, ko je že prepozno. FOTO: Shevtsovy/Getty Images
»Uf, na fotki zgleda hudo in te želi spoznati. V bistvu pa s profilom upravlja tip. Ampak to zveš šele, ko pošlješ kakšno žgečkljivo fotko. Aktualnih je 7 vrst prevar in zlorab vaših podatkov, slik, denarja. Šparaj vse to in se na netu obnašaj kot pravi Gorenjec. Tvoje je tvoje, bodi trmast in varčen.«
Tako so se na kranjski policijski upravi, od katere smo že vajeni hudomušnih obvestil, odločili za opozorilo pred spletnimi prevarami, ki pa še zdaleč niso smešne. Sploh če se vanje ujameš tudi sam.
In kako deluje ljubezenska spletna prevara? »Sleparji ciljajo na žrtve na spletnih mestih za zmenke, lahko pa za vzpostavljanje stika uporabijo tudi družabna omrežja ali e-pošto,« pravijo na policiji. Običajno se začne tako, da nekdo, ki ste ga nedavno spoznali na spletu, izrazi globoka čustva do vas in želi zasebno klepetati z vami. Najprej pridobi vaše zaupanje, nato pa gre v akcijo. Morda prosi, da pošljete svoje intimne fotografije ali videoposnetke.
»Nato prosi za denar, darila ali podrobnosti bančnega računa ali kreditne kartice. Če ne pošljete denarja, vas lahko poskuša izsiljevati. Če ga pošljete, zahteva še več,« pravijo na policiji. In opozarjajo, naj vas, če postanete žrtev, nikar ne bo sram: »Takoj prekinite vsakršen stik. Če je mogoče, shranite vso korespondenco. Prijavite policiji. Prijavite spletnemu mestu, na katerem ste imeli prvi stik s prevarantom. Če ste razkrili podatke o računu, se obrnite na banko.«
Ljubezenska spletna prevara je torej le ena na sedmih običajnih prevar. Pogoste so t. i. direktorske prevare, pri katerih goljuf zaposlenega, pooblaščenega za izvajanje plačil, z zvijačo zavede, da plača lažni račun ali izvede nepooblaščeno nakazilo s poslovnega bančnega računa. Goljufi se poslužujejo tudi poneverbe računov. V teh primerih se na podjetje obrne nekdo, ki trdi, da zastopa dobavitelja, ponudnika storitev oziroma upnika. »Slepar zahteva, da se bančne podrobnosti za plačila, torej podrobnosti o bančnem računu prejemnika plačila prihodnjih računov, spremenijo.
Predlagani novi račun pa je pod nadzorom sleparja,« pojasnjujejo policisti.
Vsi so najbrž seznanjeni s t. i. phishingom (spletnim ribarjenjem), torej s sleparskimi e-poštnimi sporočili, ki prejemnike poskušajo pretentati, da razkrijejo svoje osebne, finančne ali varnostne podatke. V zadnjem času pa opozarjajo tudi na lažna spletna mesta bank s povezavami. Takšna e-sporočila z lažnim predstavljanjem banke običajno vsebujejo povezave, ki vas usmerijo na lažno spletno mesto banke, na katerem morate razkriti finančne in osebne podatke. Policisti pa opozarjajo še na krajo osebnih podatkov in spletne naložbene prevare za na videz dobičkonosne naložbene priložnosti, kot so delnice, obveznice, kriptovalute, žlahtne kovine, nepremičninske naložbe v tujini ali alternativni viri energije.
Tako so se na kranjski policijski upravi, od katere smo že vajeni hudomušnih obvestil, odločili za opozorilo pred spletnimi prevarami, ki pa še zdaleč niso smešne. Sploh če se vanje ujameš tudi sam.
Naj vas ne bo sram
In kako deluje ljubezenska spletna prevara? »Sleparji ciljajo na žrtve na spletnih mestih za zmenke, lahko pa za vzpostavljanje stika uporabijo tudi družabna omrežja ali e-pošto,« pravijo na policiji. Običajno se začne tako, da nekdo, ki ste ga nedavno spoznali na spletu, izrazi globoka čustva do vas in želi zasebno klepetati z vami. Najprej pridobi vaše zaupanje, nato pa gre v akcijo. Morda prosi, da pošljete svoje intimne fotografije ali videoposnetke.
»Nato prosi za denar, darila ali podrobnosti bančnega računa ali kreditne kartice. Če ne pošljete denarja, vas lahko poskuša izsiljevati. Če ga pošljete, zahteva še več,« pravijo na policiji. In opozarjajo, naj vas, če postanete žrtev, nikar ne bo sram: »Takoj prekinite vsakršen stik. Če je mogoče, shranite vso korespondenco. Prijavite policiji. Prijavite spletnemu mestu, na katerem ste imeli prvi stik s prevarantom. Če ste razkrili podatke o računu, se obrnite na banko.«
Ljubezenska spletna prevara je torej le ena na sedmih običajnih prevar. Pogoste so t. i. direktorske prevare, pri katerih goljuf zaposlenega, pooblaščenega za izvajanje plačil, z zvijačo zavede, da plača lažni račun ali izvede nepooblaščeno nakazilo s poslovnega bančnega računa. Goljufi se poslužujejo tudi poneverbe računov. V teh primerih se na podjetje obrne nekdo, ki trdi, da zastopa dobavitelja, ponudnika storitev oziroma upnika. »Slepar zahteva, da se bančne podrobnosti za plačila, torej podrobnosti o bančnem računu prejemnika plačila prihodnjih računov, spremenijo.
7
različnih načinov spletnih prevar izbirajo sleparji.
različnih načinov spletnih prevar izbirajo sleparji.
Predlagani novi račun pa je pod nadzorom sleparja,« pojasnjujejo policisti.
Vsi so najbrž seznanjeni s t. i. phishingom (spletnim ribarjenjem), torej s sleparskimi e-poštnimi sporočili, ki prejemnike poskušajo pretentati, da razkrijejo svoje osebne, finančne ali varnostne podatke. V zadnjem času pa opozarjajo tudi na lažna spletna mesta bank s povezavami. Takšna e-sporočila z lažnim predstavljanjem banke običajno vsebujejo povezave, ki vas usmerijo na lažno spletno mesto banke, na katerem morate razkriti finančne in osebne podatke. Policisti pa opozarjajo še na krajo osebnih podatkov in spletne naložbene prevare za na videz dobičkonosne naložbene priložnosti, kot so delnice, obveznice, kriptovalute, žlahtne kovine, nepremičninske naložbe v tujini ali alternativni viri energije.
