Najmlajša žrtev je imela 19, najstarejša pa 85 let

LJUBLJANA – Prehitra vožnja ostaja najpogostejši vzrok prometnih nesreč z najhujšimi posledicami, zato agencija za varnost prometa (AVP) s policijo začenja drugi del nacionalne preventivne akcije Hitrost, ki bo potekala od 10. do 23. junija 2019, ponovili pa jo bodo še avgusta. Namen akcije je zmanjšanje števila prometnih nesreč, ki se zgodijo zaradi hitrosti, in zmanjšanje teže njihovih posledic. Policija bo izvajala poostrene nadzore na številnih lokacijah po Sloveniji.

Delež prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti je glede na število vseh prometnih nesreč v letu 2018 znašal 17,9 odstotka in se je v primerjavi s prejšnjim letom nekoliko povečal. V prvih petih mesecih letošnjega leta je znašal 16,7 odstotka, v primerljivem obdobju lani pa 18,4 odstotka. Omenjeni podatek, ki se skozi leta malenkostno spreminja, kaže na velik vpliv neprilagojene hitrosti na nastanek prometnih nesreč.

Najnevarnejši med 25 in 34 leti

Lani je zaradi prevelike hitrosti umrlo 37 ljudi od skupaj 91 umrlih, kar pomeni 20-odstotno izboljšanje glede na 2017 (46 umrlih). V prvih petih mesecih letošnjega leta se je zaradi tega zgodilo 1110 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 19 oseb. Najmlajša žrtev je imela 19 let, najstarejša pa 85 let, oba sta bila tudi povzročitelja nesreče, v kateri sta umrla. V primerljivem obdobju lani je bilo takšnih prometnih nesreč 1300, umrlo je 15 oseb, v letu 2017 pa je v 1140 nesrečah umrlo 21 oseb.

Starostna skupina med 25 in 34 leti ostaja tudi v prvih petih mesecih letošnjega leta najbolj rizična z vidika povzročitve prometne nesreče zaradi prevelike hitrosti. V obdobju zadnjih petih let so povzročitelji iz te starostne skupine vedno povzročili največ prometnih nesreč. Sledi jim starostna skupina med 18. in 24. letom. Najpogostejši povzročitelj prometnih nesreč zaradi prevelike hitrosti je voznik osebnega avtomobila. V celotnem letu 2018 je bilo kar 2439 povzročiteljev prometnih nesreč voznikov osebnih avtomobilov. V prvih petih mesecih letošnjega leta je bilo takšnih povzročiteljev že 835.

Tudi za prometne nesreče s smrtnim izidom velja, da jih največ povzročijo vozniki iz starostne skupine 18 do 34 let. Delež povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom se je v starosti od 18 do 34 let povečal z 39 odstotkov v letu 2014 na kar 56 odstotkov v letu 2018. V prvih petih mesecih 2019 se je delež povzročiteljev nesreč s smrtnim izidom v starostni skupini 18–34 znižal na 40 s 64 odstotkov v prvih petih mesecih 2018.

Zadnja raziskava, ki jo je za AVP pripravila Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru, z naslovom »Obdelava kazalnikov hitrosti na državnih cestah za leti 2017 in 2018«, kaže, da se povprečne hitrosti znižujejo, a prevelika je še vedno najpogostejši vzrok prometnih nesreč predvsem v naseljih ter na regionalnih cestah. 

Skrb vzbujajoča hitrost v naseljih

AVP ob tem opozarja, da so kljub spodbudnim podatkom povprečne hitrosti na državnih cestah v naselju še vedno nad omejitvami. Pri tem izpostavljajo, da je več kršiteljev v nočnem času kot v dnevnem času. V dnevnem času znaša delež prehitrih voznikov na regionalnih in glavnih cestah znotraj naselja 57, v nočnem času pa 67 odstotkov.

V raziskavo so analizirali tudi podatke 37 prikazovalnikov hitrosti. Skrb vzbuja podatek o najvišjih izmerjenih hitrosti na naslednjih območjih:

• kjer je omejitev 60 km/h – najvišja izmerjena hitrost je znašala kar 165 km/h,
• kjer je omejitev 50 km/h – najvišja izmerjena hitrost je znašala kar 180 km/h,
• kjer je omejitev 40 km/h – najvišja izmerjena hitrost je znašala kar 132 km/h,
• kjer je omejitev 30 km/h – najvišja izmerjena hitrost je znašala kar 99 km/h.

Ugotovitve še kažejo, da nižja ko je omejitev hitrosti, večji je delež voznikov, ki vozijo nad to omejitvijo. Pri omejitvi 50 km/h je bilo takšnih 35 odstotkov, pri omejitvi 30 km/h pa kar 70 odstotkov.

Razširjen povzetek raziskovalne naloge Hitrost 2017 in 2018: