ODŠKODNINA
Namesto zapora odškodnina?
Elvis Đogić zaradi pripora toži državo. Je do odškodnine sploh upravičen?
Odpri galerijo
Brata Đogić (spredaj Elvis, zadaj Elvir) med ponovljenim sojenjem FOTO: Dejan Javornik
LJUBLJANA – Tretjega maja bo minilo natanko pet let od tragedije v lokalu Šipca bar na Logu pri Brezovici, kjer je bil s kuhinjskim nožem smrtno ranjen Matic Brajić.
Za vsem skupaj je stal Elvir Đogić, ki pa je bil na koncu spoznan za neprištevnega in mu, ker ni imel duševne motnje, ampak osebnostno, ni bilo treba iti na psihiatrično zdravljenje. Vprašanje je, kako bi se razpletla celotna zgodba, če tistega večera Elvirja v lokal ne bi od doma pripeljal njegov brat Elvis Đogić, ki je bil sprva obsojen zaradi pomoči Elvirju pri kaznivem dejanju uboja, nato pa ga je višje sodišče oprostilo vseh očitkov.
V vsem tem času je seveda bival za rešetkami in, kot je dejal, je »vsak božji dan pričakoval, da bo paznik prišel in mi rekel, da grem lahko na prostost«. Prepričan, da mu zaradi neutemeljenega odvzema prostosti (pripor in hišni pripor) v skupnem trajanju 959 dni in izgubljenega dobička pripada 102.155 evrov odškodnine, se je odločil za tožbo proti državi.
Povedal je, da je pred prihodom v pripor živel pošteno, bil je ambiciozen in komunikativen. Poleg tega si je želel nekaj ustvariti v življenju. Ukvarjal se je z različnimi športi, od nogometa in tenisa do košarke, imel je dekle. A nič lažje kot v priporu se mu ni godilo niti takrat, ko je bil že na prostosti. Vsi so se ga namreč spominjali le po dogodku iz Šipca bara.
Da je nedolžen, pa nihče ni verjel. Zato pri nas tudi ni mogel najti službe. Šel je v Švico, kjer za zelo dobro plačo zdaj vozi kombije. Tam je nadrejena izvedela za njegovo preteklost, zato je moral k njej na pogovor. Ko ji je razložil, da ni kriv, mu je menda odgovorila, da mu verjame in »da naj pazi nase«.
Da je v zaporu zelo trpel in da je moral jemati zdravila, je včeraj pred ljubljansko okrožno sodnico Barbaro Fajdiga Jadek potrdil tudi njegov oče Emin Đogić. Pojasnil je še, da je Elvis do usodnega majskega dne delal prek študenta kot pomočnik električarja in da bi moral iti delat v Avstrijo. In dodal, da je zaradi dogodka njegovi družini še vedno zelo težko in da še danes trpijo.
Ali si Đogić sploh lahko obeta odškodnino, bo zdaj odločila sodnica. Ta je včeraj sporočila, da se je dokazovanje glede temelja zahtevka zaključilo in da bo izdala najprej vmesno sodbo.
Brata Đogić (spredaj Elvis, zadaj Elvir) med ponovljenim sojenjem FOTO: Dejan Javornik
Za vsem skupaj je stal Elvir Đogić, ki pa je bil na koncu spoznan za neprištevnega in mu, ker ni imel duševne motnje, ampak osebnostno, ni bilo treba iti na psihiatrično zdravljenje. Vprašanje je, kako bi se razpletla celotna zgodba, če tistega večera Elvirja v lokal ne bi od doma pripeljal njegov brat Elvis Đogić, ki je bil sprva obsojen zaradi pomoči Elvirju pri kaznivem dejanju uboja, nato pa ga je višje sodišče oprostilo vseh očitkov.
V vsem tem času je seveda bival za rešetkami in, kot je dejal, je »vsak božji dan pričakoval, da bo paznik prišel in mi rekel, da grem lahko na prostost«. Prepričan, da mu zaradi neutemeljenega odvzema prostosti (pripor in hišni pripor) v skupnem trajanju 959 dni in izgubljenega dobička pripada 102.155 evrov odškodnine, se je odločil za tožbo proti državi.
Živel pošteno
Povedal je, da je pred prihodom v pripor živel pošteno, bil je ambiciozen in komunikativen. Poleg tega si je želel nekaj ustvariti v življenju. Ukvarjal se je z različnimi športi, od nogometa in tenisa do košarke, imel je dekle. A nič lažje kot v priporu se mu ni godilo niti takrat, ko je bil že na prostosti. Vsi so se ga namreč spominjali le po dogodku iz Šipca bara.
102.155
evrov odškodnine zahteva Elvis Đogić.
evrov odškodnine zahteva Elvis Đogić.
Da je nedolžen, pa nihče ni verjel. Zato pri nas tudi ni mogel najti službe. Šel je v Švico, kjer za zelo dobro plačo zdaj vozi kombije. Tam je nadrejena izvedela za njegovo preteklost, zato je moral k njej na pogovor. Ko ji je razložil, da ni kriv, mu je menda odgovorila, da mu verjame in »da naj pazi nase«.
Da je v zaporu zelo trpel in da je moral jemati zdravila, je včeraj pred ljubljansko okrožno sodnico Barbaro Fajdiga Jadek potrdil tudi njegov oče Emin Đogić. Pojasnil je še, da je Elvis do usodnega majskega dne delal prek študenta kot pomočnik električarja in da bi moral iti delat v Avstrijo. In dodal, da je zaradi dogodka njegovi družini še vedno zelo težko in da še danes trpijo.
Zgodilo se je v Šipca baru 3. maja 2014. FOTO: Igor Mali
Ali si Đogić sploh lahko obeta odškodnino, bo zdaj odločila sodnica. Ta je včeraj sporočila, da se je dokazovanje glede temelja zahtevka zaključilo in da bo izdala najprej vmesno sodbo.
