NAJHUJŠI SLOVENSKI ZLOČINCI
Naši morilci 30-letniki (FOTO)
Za zapahi je 15 najhujših zločincev, dosmrtne kazni pa v samostojni Sloveniji še niso izrekli.
Odpri galerijo
Trikratni umor v vasici Škocjan pri Domžalah, ko je babico Martino, dedka Cirila in strica Zvonka z nožem zabodel komaj 24-letni Peter Gaspeti, še odmeva. Preiskovalna sodnica je mladeniču po zaslišanju, med katerim je molčal kot grob, odredila mesec dni pripora na forenzični psihiatriji v Mariboru. Tam bodo ugotovili, ali je bil v času dejanja prišteven oziroma ali ima kakšne psihične težave, saj bo od tega odvisna tudi vsebina obtožnice. Obstajajo tri možnosti.
Če se je dejanj zavedal in ukrepal zavedno, ga lahko obsodijo na dosmrtni zapor, a kazni, ki je pri nas v veljavi od leta 2008, do zdaj še niso izrekli. Bolj verjetno je, da bi ga obsodili na enotno kazen 30 let zapora. Če bodo sklenili, da je moril zaradi hujše psihične motnje, mu lahko sodišče odredi obvezno psihiatrično zdravljenje, ki pa lahko traja največ pet let.
Odkar imamo lastno državo, je bilo na 30 let zapora obsojenih 18 ljudi, ki so vzeli življenje eni, dvema ali trem osebam. Tridesetletno zaporno kazen zdaj prestaja 15 obsojenih morilcev, prav te dni pa je pravnomočna postala tudi sodba za dvojni umor v Krkavčah avgusta 2018. Po njej so tudi 73-letnega Marka Matića, ki je iz koristoljubja in drugih nizkotnih nagibov brutalno umoril svaka in polsestro, preselili na Dob.
Šest »30-letnikov« je že prestalo polovico kazni in bodo po 22 letih in pol lahko zaprosili za pogojni odpust, in sicer Bojan Žalik, Jožef Kovač, Ladislav Žagar, Robert Rauter, Viktor Rafolt in Ivan Perić. Prvi, ki je do zdaj prestal že 60 odstotkov svoje kazni, je Bojan Žalik, ki prestaja zaporno kazen zaradi umora podjetnika Janka Makoterja s Cvena pri Ljutomeru od 28. oktobra 2002.
Ljubljančan Viktor Rafolt je 4. decembra 2000 v Frankfurtu ustrelil tri gradbene delavce, četrtega so zdravniki rešili. Na sojenju v Ljubljani so ga 2007. zaradi treh umorov in poskusa umora obsodili na 30 let zapora. Iz Nemčije, kjer mu je grozila dosmrtna ječa, je pobegnil peš.
Še v prejšnjem stoletju so Slovenijo pretresle ugrabitve treh in umora dveh podjetnikov. Najprej je leta 1997 izginil Dušan Mavrič, njegovo truplo je Sava naplavila po par tednih. Dušana Gačnika so ugrabili leta 1999, a mu je uspelo pobegniti, ko so ga priklenili v hladilnici ljubljanske gostilne Jelen, ki jo je imel v najemu Jožef Kovač. Zadnja žrtev je bil novembra 1999 Milan Tili, čigar truplo so prav tako odkrili v Savi, obteženo z dvema desetkilogramskima betonskima blokoma. Poleg Jožefa Kovača, ki so mu sodili kar štirikrat in ga obsodili na 30 let zapora, sta bila na 18 let zapora obsojena tudi Zvonimir Vojska in Marko Kos.
V Ižakovcih v Prekmurju je 26-letni Robert Rauter v noči na 31. julij 2002 s potezno puško iz neposredne bližine najprej najmanj trikrat ustrelil v svoje komaj 18-letno dekle, s katero je imel sina, nato pa je v stanovanju v Murski Soboti s kroglami zadel še njeno leto dni starejšo prijateljico, ta je na kraju dogodka umrla.
Streljal je tudi na dekletove starše, a streli zanju niso bili usodni. Rauter je dejanja priznal in jih obžaloval, v priporu pa je poskusil narediti samomor. Leta 2003 so ga obsodili na skupno 52 let zapora in izrekli takrat najvišjo možno kazen, 30 let zapora.
Sprva hrvaško, nato pa slovensko javnost je avgusta 2002 šokiralo odkritje treh zaradi vročine že dodobra načetih trupel. Izkazalo se je, da je za smrt zakonskega para in njunega 12-letnega sina v počitniškem apartmaju v Rovinju kriv takrat 22-letni Ivan Perić, sin umorjene. Iz koristoljubja, zahrbtno, medtem ko so spali, in pri polni zavesti jih je hladnokrvno ustrelil. Perić je ves čas vztrajal, da je nedolžen, pravico je iskal tudi na Evropskem sodišču za človekove pravice, a je obveljala slovenska sodba.
Ladislav Žagar iz okolice Kamnika je januarja 2004 iz koristoljubja večkrat zabodel 78-letnega duhovnika Antona Gosarja, pri čemer je bil to njegov drugi, dokončni napad na mekinjskega župnika. Že leta 1998 ga je, ker mu ni hotel dati denarja za pijačo, ranil tako hudo, da je komaj ostal živ. Obsodili so ga na štiri leta in pet mesecev zapora, a so ga zaradi vzornega vedenja predčasno odpustili, on pa je svoje delo dokončal med pogojnim odpustom: s kuhinjskim nožem ga je naprej zabodel v trebuh, nato pa še štirikrat v hrbet.
Ermin Brkič je na Dobu zaradi trojnega umora na Gorjancih. Šestega maja 2003 je ob makadamski cesti v bližini Vahte zvabil v past 23 let stara Kranjčana Bojana Čaviča in Veljka Driniča ter 20-letno Čavičevo dekle Darjo Erak iz Domžal. V Novo mesto so prišli, da bi od Brkića kupili avtomobil, ki ga je prodajal po oglasu. Na poti po makadamski cesti na Gorjancih je nato na samotnem kraju s pištolo vse tri prisilil, da so izstopili iz avta, jim vzel denar za nakup avtomobila ter Čaviča ustrelil v glavo. Nato se je odpeljal, se potem vrnil in z likvidatorskima streloma najprej umoril Driniča, nato je ustrelil Erakovo, na koncu pa še enkrat nameril v glavo Bojana Čaviča in sprožil še en strel.
Boštjan Koprivnikar velja za enega bolj okrutnih morilcev, ki je bil v dveh ločenih postopkih dvakrat obsojen na 30 let zapora, a se mu obe kazni štejeta kot ena, saj mu po zakonu ni mogoče izreči več kot 30 let. Leta 2002 je s Simonom Trančarjem (enotno 20 let) na grozljiv način umoril komaj 18-letno Nino Dobrič in jo nato pri Litiji odvrgel v Savo. Njeno truplo so odkrili leta pozneje, trupla 30-letnega Stojana Kranjca, mornarja, ki ga domači niso pogrešili kar pet let, Koprivnikar pa ga je umoril istega leta kot Badričevo, pa nikoli niso našli.
Kitajski državljan Wu Zuxiong je bil prvi obdolženec, za katerega je tožilstvo zahtevalo dosmrtni zapor, ki ga je naš kazenski zakonik uveljavil leta 2008. Umorjena zakonca, prav tako kitajska državljana, sta bila lastnika restavracije na Prulah, kjer je kot pomočnik v kuhinji delal Wu. Potem ko sta ga odpustila, ju je junija 2010 umoril z motiko. Wuja so sprva obsodili na enotno kazen 20 let zapora, višje in vrhovno sodišče pa sta mu kazen zvišali na 30 let.
Ljubljančan Nenad Mirović in Gregor Britovšek iz Topolšice sta med težkokategorniki pristala zaradi umora 25-letnega Velenjčana Matjaža Volka v noči na 19. marec 2002. Britovšek je naročil Miroviću umor Volka, da mu ne bi bilo treba vrniti 12.000 evrov, kolikor mu jih je dolgoval. Mirović je v Volka pri ljubljanski Gramozni jami izstrelil štiri smrtonosne krogle.
Samo Tadin je 30. junija 2015 na Igu pri Ljubljani namerno povzročil prometno nesrečo in umoril policista, 33-letnega Igorja Mauserja, ter poskušal vzeti življenje njegovemu sodelavcu Kristjanu Čožu. Na Igu ju je v zasedi čakal in se nato čelno zaletel v policijski avtomobil. Tadin je na sodišču krivdo priznal.
Če se je dejanj zavedal in ukrepal zavedno, ga lahko obsodijo na dosmrtni zapor, a kazni, ki je pri nas v veljavi od leta 2008, do zdaj še niso izrekli. Bolj verjetno je, da bi ga obsodili na enotno kazen 30 let zapora. Če bodo sklenili, da je moril zaradi hujše psihične motnje, mu lahko sodišče odredi obvezno psihiatrično zdravljenje, ki pa lahko traja največ pet let.
Po 23 letih brez
sodbe za Tekačevo Brez sodnega epiloga še vedno ostaja štirikratni umor v Tekačevem, ki se je zgodil pred 23 leti, ko so neznani storilci ustrelili zakonca Poharc ter podnajemnici. Za zdaj edini obtoženec Kristijan Kamenik v Italiji prestaja zaporno kazen zaradi preprodaje heroina.
Odkar imamo lastno državo, je bilo na 30 let zapora obsojenih 18 ljudi, ki so vzeli življenje eni, dvema ali trem osebam. Tridesetletno zaporno kazen zdaj prestaja 15 obsojenih morilcev, prav te dni pa je pravnomočna postala tudi sodba za dvojni umor v Krkavčah avgusta 2018. Po njej so tudi 73-letnega Marka Matića, ki je iz koristoljubja in drugih nizkotnih nagibov brutalno umoril svaka in polsestro, preselili na Dob.
Šest »30-letnikov« je že prestalo polovico kazni in bodo po 22 letih in pol lahko zaprosili za pogojni odpust, in sicer Bojan Žalik, Jožef Kovač, Ladislav Žagar, Robert Rauter, Viktor Rafolt in Ivan Perić. Prvi, ki je do zdaj prestal že 60 odstotkov svoje kazni, je Bojan Žalik, ki prestaja zaporno kazen zaradi umora podjetnika Janka Makoterja s Cvena pri Ljutomeru od 28. oktobra 2002.
Podjetniki na muhi
Ljubljančan Viktor Rafolt je 4. decembra 2000 v Frankfurtu ustrelil tri gradbene delavce, četrtega so zdravniki rešili. Na sojenju v Ljubljani so ga 2007. zaradi treh umorov in poskusa umora obsodili na 30 let zapora. Iz Nemčije, kjer mu je grozila dosmrtna ječa, je pobegnil peš.
Še v prejšnjem stoletju so Slovenijo pretresle ugrabitve treh in umora dveh podjetnikov. Najprej je leta 1997 izginil Dušan Mavrič, njegovo truplo je Sava naplavila po par tednih. Dušana Gačnika so ugrabili leta 1999, a mu je uspelo pobegniti, ko so ga priklenili v hladilnici ljubljanske gostilne Jelen, ki jo je imel v najemu Jožef Kovač. Zadnja žrtev je bil novembra 1999 Milan Tili, čigar truplo so prav tako odkrili v Savi, obteženo z dvema desetkilogramskima betonskima blokoma. Poleg Jožefa Kovača, ki so mu sodili kar štirikrat in ga obsodili na 30 let zapora, sta bila na 18 let zapora obsojena tudi Zvonimir Vojska in Marko Kos.
V Ižakovcih v Prekmurju je 26-letni Robert Rauter v noči na 31. julij 2002 s potezno puško iz neposredne bližine najprej najmanj trikrat ustrelil v svoje komaj 18-letno dekle, s katero je imel sina, nato pa je v stanovanju v Murski Soboti s kroglami zadel še njeno leto dni starejšo prijateljico, ta je na kraju dogodka umrla.
Streljal je tudi na dekletove starše, a streli zanju niso bili usodni. Rauter je dejanja priznal in jih obžaloval, v priporu pa je poskusil narediti samomor. Leta 2003 so ga obsodili na skupno 52 let zapora in izrekli takrat najvišjo možno kazen, 30 let zapora.
Groza v Rovinju
Sprva hrvaško, nato pa slovensko javnost je avgusta 2002 šokiralo odkritje treh zaradi vročine že dodobra načetih trupel. Izkazalo se je, da je za smrt zakonskega para in njunega 12-letnega sina v počitniškem apartmaju v Rovinju kriv takrat 22-letni Ivan Perić, sin umorjene. Iz koristoljubja, zahrbtno, medtem ko so spali, in pri polni zavesti jih je hladnokrvno ustrelil. Perić je ves čas vztrajal, da je nedolžen, pravico je iskal tudi na Evropskem sodišču za človekove pravice, a je obveljala slovenska sodba.
Ladislav Žagar iz okolice Kamnika je januarja 2004 iz koristoljubja večkrat zabodel 78-letnega duhovnika Antona Gosarja, pri čemer je bil to njegov drugi, dokončni napad na mekinjskega župnika. Že leta 1998 ga je, ker mu ni hotel dati denarja za pijačo, ranil tako hudo, da je komaj ostal živ. Obsodili so ga na štiri leta in pet mesecev zapora, a so ga zaradi vzornega vedenja predčasno odpustili, on pa je svoje delo dokončal med pogojnim odpustom: s kuhinjskim nožem ga je naprej zabodel v trebuh, nato pa še štirikrat v hrbet.
Trojni umor na Gorjancih
Ermin Brkič je na Dobu zaradi trojnega umora na Gorjancih. Šestega maja 2003 je ob makadamski cesti v bližini Vahte zvabil v past 23 let stara Kranjčana Bojana Čaviča in Veljka Driniča ter 20-letno Čavičevo dekle Darjo Erak iz Domžal. V Novo mesto so prišli, da bi od Brkića kupili avtomobil, ki ga je prodajal po oglasu. Na poti po makadamski cesti na Gorjancih je nato na samotnem kraju s pištolo vse tri prisilil, da so izstopili iz avta, jim vzel denar za nakup avtomobila ter Čaviča ustrelil v glavo. Nato se je odpeljal, se potem vrnil in z likvidatorskima streloma najprej umoril Driniča, nato je ustrelil Erakovo, na koncu pa še enkrat nameril v glavo Bojana Čaviča in sprožil še en strel.
Boštjan Koprivnikar velja za enega bolj okrutnih morilcev, ki je bil v dveh ločenih postopkih dvakrat obsojen na 30 let zapora, a se mu obe kazni štejeta kot ena, saj mu po zakonu ni mogoče izreči več kot 30 let. Leta 2002 je s Simonom Trančarjem (enotno 20 let) na grozljiv način umoril komaj 18-letno Nino Dobrič in jo nato pri Litiji odvrgel v Savo. Njeno truplo so odkrili leta pozneje, trupla 30-letnega Stojana Kranjca, mornarja, ki ga domači niso pogrešili kar pet let, Koprivnikar pa ga je umoril istega leta kot Badričevo, pa nikoli niso našli.
Kitajska četrt
Kitajski državljan Wu Zuxiong je bil prvi obdolženec, za katerega je tožilstvo zahtevalo dosmrtni zapor, ki ga je naš kazenski zakonik uveljavil leta 2008. Umorjena zakonca, prav tako kitajska državljana, sta bila lastnika restavracije na Prulah, kjer je kot pomočnik v kuhinji delal Wu. Potem ko sta ga odpustila, ju je junija 2010 umoril z motiko. Wuja so sprva obsodili na enotno kazen 20 let zapora, višje in vrhovno sodišče pa sta mu kazen zvišali na 30 let.
Ljubljančan Nenad Mirović in Gregor Britovšek iz Topolšice sta med težkokategorniki pristala zaradi umora 25-letnega Velenjčana Matjaža Volka v noči na 19. marec 2002. Britovšek je naročil Miroviću umor Volka, da mu ne bi bilo treba vrniti 12.000 evrov, kolikor mu jih je dolgoval. Mirović je v Volka pri ljubljanski Gramozni jami izstrelil štiri smrtonosne krogle.
Samo Tadin je 30. junija 2015 na Igu pri Ljubljani namerno povzročil prometno nesrečo in umoril policista, 33-letnega Igorja Mauserja, ter poskušal vzeti življenje njegovemu sodelavcu Kristjanu Čožu. Na Igu ju je v zasedi čakal in se nato čelno zaletel v policijski avtomobil. Tadin je na sodišču krivdo priznal.
Umrli med
prestajanjem kazni Mariborčan Ivan Marolt je decembra 2003 s kladivom za meso pobil svoji hčerki, stari 9 in 11 let. Lotil se je tudi zunajzakonske partnerice, a ji je na srečo uspelo pobegniti. Marolt je dejanje priznal in ga obžaloval, sodba pa je postala pravnomočna marca 2005. Po par letih za zapahi je zaradi bolezni umrl.
Silvo Plut je bil oktobra 2006 zaradi umora Ljubice Ulčar na Jančah ter poskusa umora njenega moža Mirka Ulčarja obsojen na 30 let. Še pred tem je odsedel in predčasno odslužil kazen za umor svoje sošolke, med sojenjem za umor pa so ga v nenavzočnosti tudi v Srbiji obsodili na 40 let zapora, ker je v bližini Aleksinca ubil nosečo Jasmino Đokić. Leto dni po priprtju je na Povšetovi storil samomor.
Medtem ko se je Plut ravno privajal na novo zaporniško življenje, se je maja 2006 v celici z rjuho obesil najbolj razvpit slovenski morilec Metod Trobec. Trobec je leta 1978 na svojem domu v Dolenji vasi posilil in ubil najmanj pet žensk, zadavil jih je in nato na grozovit način zažgal v krušni peči. Pozneje je Trobec, ki so ga odkrili šele, ko je leta 1979 poskušal oropati nekega nemškega turista, priznal umor še ene ženske. Kot zadnji v zgodovini Slovenije je bil obsojen na smrtno kazen, a mu je po pritožbi vrhovno sodišče to spremenilo v takrat najvišjo zaporno kazen – 20 let. Med prestajanjem kazni je dvakrat, in sicer maja 1988 in avgusta 1992, poskušal umoriti sojetnika. Zato ga je sodišče obsodilo na enotno kazen 15 let zapora, ki bi se mu iztekla leta 2014.
Silvo Plut je bil oktobra 2006 zaradi umora Ljubice Ulčar na Jančah ter poskusa umora njenega moža Mirka Ulčarja obsojen na 30 let. Še pred tem je odsedel in predčasno odslužil kazen za umor svoje sošolke, med sojenjem za umor pa so ga v nenavzočnosti tudi v Srbiji obsodili na 40 let zapora, ker je v bližini Aleksinca ubil nosečo Jasmino Đokić. Leto dni po priprtju je na Povšetovi storil samomor.
Medtem ko se je Plut ravno privajal na novo zaporniško življenje, se je maja 2006 v celici z rjuho obesil najbolj razvpit slovenski morilec Metod Trobec. Trobec je leta 1978 na svojem domu v Dolenji vasi posilil in ubil najmanj pet žensk, zadavil jih je in nato na grozovit način zažgal v krušni peči. Pozneje je Trobec, ki so ga odkrili šele, ko je leta 1979 poskušal oropati nekega nemškega turista, priznal umor še ene ženske. Kot zadnji v zgodovini Slovenije je bil obsojen na smrtno kazen, a mu je po pritožbi vrhovno sodišče to spremenilo v takrat najvišjo zaporno kazen – 20 let. Med prestajanjem kazni je dvakrat, in sicer maja 1988 in avgusta 1992, poskušal umoriti sojetnika. Zato ga je sodišče obsodilo na enotno kazen 15 let zapora, ki bi se mu iztekla leta 2014.
Predstavitvene informacije
Komentarji:
13:00
Pomagamo si s paro