Ne boste verjeli, kaj kradejo malčkom izpred mariborskega vrtca
Tatovom velikokrat prav nič ni sveto in običajno kradejo vse po vrsti, a vseeno bi si človek mislil, da so tolerantni vsaj do naših najmanjših, do otrok v vrtcu. Mogoče se mnogim zdi neverjetno, a neznanci že nekaj časa v bližini stadiona Ljudski vrt v Mariboru izpred Zasebnega vrtca Želvica na Strossmayerjevi ulici 34a kradejo posajena zelišča. Ker je zaposlenim prekipelo, so o tem obvestili javnost, saj so otroci sami začeli opažati, da nekatere rastline na vrtičku manjkajo. Nanje so se navezali, vsak od vprašanih ima svojo najljubšo, za katero še posebno skrbi. Ob tem je osebje dobivalo neprijetna vprašanja. »Že zjutraj, ko pridejo, najprej opazijo, da nekaj manjka, in ne morejo verjeti. Kako, kaj se je zgodilo? In potem nas sprašujejo: Zakaj? In potem moraš otroku dati odgovor,« je dejala Katja Šavora, direktorica vrtca Želvica.
Ker imajo nekateri otroci vse manj stika z naravo, so takšni projekti še več vredni.
Učijo jih o naravi
To rabutanje gre seveda v škodo otrok – zanje je ta vrt tudi postavljen. Namen je učiti otroke o naravi, kako rastline rastejo, kako zanje skrbeti ... Ker imajo nekateri vse manj stika z naravo, so takšni projekti še več vredni. »Oni so jih zasadili, z našo pomočjo, seveda, in jih vsakodnevno zalivamo, tako jih tudi spoznavajo, povohajo,« pojasnjuje ogorčena direktorica.
Tatvin do zdaj niso prijavljali policiji, se pa podobne stvari dogajajo že nekaj časa. Lani so posadili tulipane in so prav tako izginjali. Letos pa se je zgodba hitro ponovila. »Več jih je že zmanjkalo, en del, potem cela rastlina. Pa smo to nekako spregledali in smo nasadili nove, so jih tudi starši prinesli. Zdaj pa jih je res veliko zmanjkalo in smo zgroženi, da je to sploh možno,« je dodala direktorica Šavorova. Sporočajo, da bodo zelišča, če jih kdo potrebuje, z veseljem podarili. Ne dovolijo pa kraje. Šavorova je dodala, da bodo vrtiček še naprej urejali, tako bodo otroci kljub neljubim dogodkom imeli priložnost spoznavanja narave.
Če nič drugega, bi mogoče kazalo nekoliko pihniti na vest nepridipravov, naj razmislijo, kakšen občutek ima majhen otrok, ki pričakuje, da bo naslednji dan zalil ali kako drugače negoval svojo rastlino, pa je ni tam, kjer jo je včeraj pustil.
