Ne boste verjeli: zapora ju je rešil enak DNK

Čeprav so DNK oziroma biološko sled Ljubljančana Edina Eljezija in njegovega brata Alena Eljezija našli v bližini kraja zločina, je tožilstvo po več letih obupalo nad pregonom v tej zadevi. Gre namreč za enako biološko sled, saj si jo 29-letna enojajčna dvojčka delita. Od vsega začetka je jasno, da je bil prvi ali drugi z veliko verjetnostjo eden od vlomilcev, ki so bili dejavni neke noči pred osmimi leti v Ljubljani. Lahko pa, torej, da sta bila tam kar oba. A ker na sodišče več let niso dobili niti edine priče, ki bi v tem postopku edina lahko pomagala razjasniti, kaj se je dogajalo tiste noči, sta brata te dni domov dobila sodno pošto ljubljanskega okrožnega sodišča, po kateri se je vsaj eden od njiju najbrž lahko oddahnil, namreč, da je sodišče prejelo izjavo tožilstva o umiku obtožbe zaradi pomanjkanja dokazov. In ker niti oškodovanec v predpisanem roku sodišču ni sporočil, da bo v tej zadevi prevzel pregon, je kazenski postopek ustavljen.

Utemeljen sum, pa nič več

Tožilstvo je v obtožnico zapisalo, da je bilo 12. decembra 2011 med 2. uro in 2.25 vlomljeno v stavbo Ajpesa na Cesti v Kleče 12 v Ljubljani. Nekdo je vlomil skozi vhodna vrata, nato je v zgornjih prostorih, kjer ima sedež več podjetij, snel vrata s podbojev in vstopil v pisarno družbe Žejn, d. o. o. Iz predala v pisalni mizi je izginila bela kuverta s sto evri, storilec oziroma storilci so nato odšli. Za seboj so pustili pravo razdejanje, saj je bila pisarna hudo razmetana, nastala škoda pa je precej presegala vrednost ukradenega plena – samo na vhodnih vratih je je bilo za skoraj 1500 evrov.

Vendar dejanje ni ostalo neopaženo, ropot je namreč prebudil zakonca v bližnji stavbi, oddaljeni približno 20 metrov. »Kot bi nekdo tolkel po kovinskih sodih,« je o ropotu, ki jo je prebudil, na sodišču povedala priča, bližnja stanovalka, ki je nato prebudila moža. Ta je zaradi hrupa, podobnega, »kot bi žlebove nekdo dol trgal«, poklical policijo. Janez Š. je policistom pozneje dejal, da je pogledal skozi okno in videl nekoga, ki je tekel proti bližnjemu parkirišču, odprl vrata avtomobila in vanj nekaj vrgel, nato pa stekel naprej. Ni bil povsem prepričan, toda zdelo se mu je, da je temu človeku sledil še nekdo. Avto je pozneje pokazal policistom, ki so prihiteli na kraj kaznivega dejanja. Na sodišču je na izrecno vprašanje odvetnika Marka Makuca potrdil, da je lahko povsem prepričan le, da je videl eno osebo, a je ne bi znal opisati, saj je šlo le za senco.

V lancii zeta je bilo več kosov vlomilske opreme, macola, lomilka in podobni predmeti, poleg tega pa več stvari, na katerih so strokovnjaki forenzičnega laboratorija odkrili dve biološki sledi. Na volanskem obroču in prestavni ročici so našli biološko sled Ljubljančana Romana Potočnika, ki je na škatlici cigaret pustil tudi prstni odtis, v notranjosti vrtne rokavice in na najlonski nogavici pa je bila še ena biološka sled. Po mnenju forenzikov torej ta pripada enemu od bratov Eljezi ali obema. Tožilstvo je bilo ob vložitvi obtožnice prepričano, da je podan utemeljen sum, da sta Alen in Edin Eljezi vlamljala skupaj s Potočnikom in da jima bo lahko dokazalo krivdo.


Zagovornika bratov Marko Makuc in Matej Ban sta že od začetka preiskave ugovarjala, ker je tožilstvo vodilo kazenski postopek proti obema. Ta se po mnenju obrambe lahko začne in vodi samo proti točno določeni osebi, v konkretni zadevi pa ni mogoče določiti, kateri od bratov je domnevno za seboj pustil biološko sled. Vendar je senat ugovor zavrnil in poudaril, da je na podlagi dokazov mogoče skleniti, da obstaja takšna stopnja verjetnosti, ki je potrebna za vložitev obtožnice, torej utemeljen sum. So se pa sodniki strinjali, da je primer izjemno nenavaden, kar »izvira iz dejstva, da sta Alen in Edin Eljezi enojajčna dvojčka, za katere velja, da imajo enake STR-profile oziroma ponavljajoče se dele DNK«.

Preselil se je na Švedsko

Da je ostalo le pri utemeljenem sumu, pa je poskrbel Potočnik. Pod težo forenzičnih dokazov je klonil že na predobravnavnem naroku septembra 2016, saj brata dvojčka, ki bi imel enak DNK kot on, pač nima. Krivdo je priznal, izrekli so mu pogojno obsodbo šest mesecev zapora z dveletno preizkusno dobo. A na sodišče ga nikakor niso mogli spraviti.

Naposled so ugotovili, da se je vmes preselil na Švedsko, tam ima stalno bivališče in je zaposlen. A mu je šla na roko tamkajšnja zakonodaja, po kateri mu, ker je bil v tem postopku obtoženec, ni treba pričati, če tega ne želi. To pravico je Potočnik seveda izkoristil. Sodnici Sinji Božičnik so policisti celo pojasnili, da ga kot pričo na sodišče vabijo še v drugih primerih in da je zoper njega razpisanih več odredb za prijetje s privedbo. A ker sam ni v postopku, zanj ni mogoče razpisati tiralice. Vprašanje je tudi, kaj bi Potočnik sploh povedal na sodišču. Med preiskavo je, tako kot brata Eljezi, molčal.

Gordijski vozel je torej tožilstvo naposled presekalo tako, da je pregon zoper dvojčka preprosto umaknilo in s tem priznalo poraz.