Ne le stroje, ukradli tudi zajčka. Drago ne verjame, da bo karkoli dobil nazaj
Tatvine in vlomi na Dolenjskem postajajo vsakdanjost: nepridipravi kradejo živali, stroje, pridelke, opremo, denar, zlatnino. In ko beseda med domačini nanese na tatvine, vedo takoj našteti številne žrtve iz bližnje okolice.
2000 evrov je ocenjena škoda.
»Vedno sem si mislil, da k nam tatiči že ne bodo prišli. Tu sem preživel svoje otroštvo in mladost, tu živim tudi zadnja leta, pa nikoli ni nič zmanjkalo. No, pa se je zgodilo prav to. V noči na torek so nam ukradli dva zajca iz zajčnika, izpod kozolca pa dve motorni žagi, kosilnico na nitko, varilni aparat in paket elektrod, polirni stroj, rezkarico, tri posode z gorivom. Vsi aparati so bili resda rabljeni, a boljši. In prav vse sem imel ves čas v uporabi. Tako da moram zdaj najprej počakati penzijo, potem pa si bom postopoma nabavil druge stroje. Nimam namreč upanja, da bom ukradeno dobil nazaj. So pa vzeli tudi dve samokolnici. Očitno sta jim prišli prav, da so vse naložili vanju in odpeljali. Predvidevam, da so ponoči prišli s kombijem in ga pustili tu, v gozdu na drugi strani ceste, potem pa peš prišli k nam,« je bil razočaran Drago Piletič iz Dolenje Stare vasi pri Šentjerneju. Hiša njegove družine je le lučaj od cerkve sv. Frančiška Ksaverija, kjer na god sv. Štefana vsako leto žegnajo konje. Domačija je na eni strani Lačnega potoka, na drugi strani pa imajo Piletičevi ličen kozolec in lopo, v kateri imajo zajce in kokoši.
»Zjutraj je šla žena Majda odpret kokoši. Moramo jih namreč zapirati, saj nam je kurnik že dvakrat spraznila lisica, ki je skopala luknjo pod ograjo. Ko je Majda prišla v hišo, mi je očitala, da sem pustil zajca odprta in sta zato pobegnila. To me je presenetilo, saj zajčnika nikoli ne pozabim zapreti, zato sem šel pogledat. In kmalu sem opazil, kaj vse je izginilo. Najbolj mi je hudo za motorni žagi in laksarci. Drva imam za nažagati pa pokositi moram. Tudi rezkar bi potreboval, saj moram obdelati še stebričke za brv čez potok. Vse mi manjka, saj vedno kaj potrebujem,« nadaljuje Drago, ki je sicer že sedem let v penziji, a dela mu okoli hiše nikoli ne zmanjka. Drago je še isti dan poskrbel za varovanje. »Zaradi naraščajočega števila tatvin se ne počutimo več varne. Je pa prav, da ob naši izkušnji vsak pomisli na svojo varnost in varnost premoženja. Tudi zato je prav, da se o takšnih stvareh pogovarjamo in da o tem pišete,« pravi 67-letni Šentjernejčan.
Ko se je po nepovabljenem nočnem obisku pogovarjal s sosedi, je izvedel, da so bili dan ali dva prej vlomilci na delu pri sosedu, ukradli so mu tri kardane, nekaj tednov prej so bili v sosednji vasi in so možaku, ki živi sam na robu vasi, sunili dve motorni žagi in dve kosilnici na laks, prav tako v sosednjem kraju so ukradli nekaj strojev …
V vasi izvemo, da nekateri tatvin sploh ne prijavijo več, saj nimajo upanja, da bodo ukradeno dobili nazaj, kar pa ni pametno, saj se kaj lahko zgodi, da možje v modrem prej ali slej naletijo na ukraden predmet. Hkrati pa naj oškodovanci tatvine in vlome prijavijo že zaradi statistike, ki bo tako pokazala bolj realno sliko, kako ogroženi so ljudje na Dolenjskem.
