Nedolžen je v zaporu preživel 37 let

Robert DuBoise je preživel 37 let v zaporu zaradi zločina, ki ga ni storil. Avgusta 1983, ko je bil star le 18 let, je bil obsojen zaradi posilstva in umora takrat 19-letne Barbare Grams v Tampa Heights na Floridi v ZDA, septembra 2020 pa je bil oproščen, potem ko je analiza DNK pokazala, da ni zagrešil zločina, za katerega je večino življenja preždel za zapahi. Tožil je državo Florido in se z njo poravnal za 14 milijonov dolarjev (13 milijonov evrov) odškodnine, ki mu jih bodo izplačali v treh letih.

»Žalosten sem zaradi družine žrtve, ki je tako dolgo čakala, da je izvedela pravo resnico,« je povedal po izpustitvi. »Kar 37 let sem preživel v zaporu zaradi zločina, ki ga nisem zagrešil. To se zgodi, ko se policija osredotoči na napačno osebo, si izmišlja dokaze, da ustrezajo njihovi teoriji, in ne preiskuje, da bi odkrila resnico. Tako uničujejo življenja.«

Vzorci DNK so preiskovalce privedli tudi do povezave umora dekleta z dvema obsojenima zločincema, Amosom Robinsonom in Abronom Scottom, ki že prestajata dosmrtno kazen v zaporu na Floridi zaradi umora, ki sta ga istega leta zagrešila v okrožju Pinellas.

Ni bilo fizičnih dokazov

V času sojenja proti DuBoisu ni bilo fizičnih dokazov, ki bi ga povezovali z napadom, so sporočili iz projekta Innocence, ki se ukvarja z ugotavljanjem natančnih okoliščin kaznivih dejanj in zagotavljanjem pomoči neupravičeno obsojenim.

DuBoise je iz revne družine in je imel enega brata in štiri sestre. Ena je umrla, ko ji je bilo komaj dve leti, njegov oče je postal invalid, hiša jim je zgorela v velikem požaru. Ena od starejših sester je pri 15 letih pobegnila od doma in strica obtožila spolne zlorabe, babico pa trpinčenja. Roberta so označili za problematičnega otroka, čeprav nikoli ni storil nobenega zločina.

Zaradi pomanjkanja tehnoloških postopkov pri odkrivanju zločinov in preiskovalcev, ki so v nemirnih ameriških soseskah sumili vedno iste ljudi, so 18-letnega Roberta zlahka obtožili zločina. Glavni »dokaz« je bil ugriz žrtve. Odtis Robertovih zob se je nekako ujemal z odtisom na truplu umorjene, a so tovrstne dokaze pozneje v kazenskem postopku povsem prenehali uporabljati.