Nekdanja direktorica in lastnik Klasja v zapor
Celje • Višje sodišče v Celju je potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča, ki je nekdanjega lastnika Klasja Tomaža Ročnika in nekdanjo direktorico podjetja Dragico Veršič obsodilo na zaporne kazni, je poročal časnik Večer. Zgodba okoli propadlega celjskega podjetja, v katerem je leta 2015 brez zaposlitve ostalo več sto delavcev, je tako končana tudi na sodišču.
Tomaža Ročnika so spoznali za krivega tudi spornega poslovanja z delnicami Nove KBM.
Celjsko višje sodišče je konec minulega leta pravnomočno obsodilo nekdanjega lastnika in poslovneža Ročnika in nekdanjo direktorico Klasja Veršičevo (tedaj se je pisala Murko) zaradi zlorabe položaja ali zaupanja v gospodarski dejavnosti. Ročniku je sodišče prisodilo dve leti, Veršičevi pa leto in deset mesecev zapora.
Gre za sodbo na ponovljenem sojenju, prvič je bila dvojica junija 2018 obsojena na nižji zaporni kazni. Ročnik je tedaj dobil kazen leto in devet mesecev, Veršičeva leto in dva meseca, a je obrambi uspelo s pritožbo na višjem sodišču in je dosegla ponovno sojenje.
To se je že na prvi stopnji maja predlani končalo z višjima zapornima kaznima za dvojico. Kazni sta zdaj potrjeni še na drugi stopnji. Ali bo dvojica vložila zahtevo za varstvo zakonitosti na vrhovno sodišče, ni znano.
Brez premoženja in kupnine
Zgodba torej sega v leto 2007, ko je bil Ročnik večinski lastnik Klasja in član nadzornega sveta, Veršičeva pa nekdanja direktorica družbe. Vse premoženje Klasja sta prenesla na takrat njuno skupno podjetje Millcom. Kupnina 11,5 milijona evrov, ki jo je Millcom plačal za premoženje Klasja, pa je le nekaj minut zatem ponovno pristala na računu Millcoma kot avans za desetletni najem nepremičnin in opreme. V enem dnevu je tako Klasje ostalo brez premoženja in brez kupnine.
20 milijonov evrov terjatev so prijavili upniki.
Veršičeva in Ročnik sta vseskozi zatrjevala, da sta premoženje Klasja prenesla na Millcom skupino le zato, da sta ga skrila pred denacionalizacijskimi upravičenci, ki so takrat za podjetje zahtevali preveč in bi ga pahnili v likvidnostne težave. Trdila sta, da se s tem nista hotela okoristiti in da sta, potem ko sta v precej manjšem znesku poplačala denacionalizacijske upravičence, premoženje leta 2013 samoiniciativno vrnila. Tožilstvo je medtem navajalo, da sta to naredila, šele ko ju je kazensko ovadila nekdanja prva nadzornica Klasja Irena Stanka Čurin.
Upniki so ob stečaju enega največjih slovenskih podjetij na področju peke kruha, pekovskega peciva, keksov, slaščic ter proizvodnje moke in testenin leta 2015 prijavili za skoraj 20 milijonov evrov terjatev.
Stečaj je bil končan leta 2019, v stečajno maso pa se je z izkupičkom od prodaje premoženja nateklo 9,3 milijona evrov. Zaradi uspešne prodaje premoženja so ločitveni upniki Klasja dobili poplačanih skoraj 29 odstotkov svojih terjatev, prav vse terjatve so bile poplačane nekdanjim zaposlenim v Klasju, nekaj denarja pa so dobili tudi navadni upniki.
To sicer ni edini postopek zoper Ročnika. Mariborsko okrožno sodišče ga je tako avgusta skupaj z nekdanjima vodilnima v Probanki Milano Lah in Petrom Lobnikom spoznalo za krivega spornega poslovanja z delnicami Nove KBM, s čimer naj bi želeli konec leta 2008 izboljšati finančno sliko banke. Vsem trem je izreklo eno leto in osem mesecev zapora. Sodba še ni pravnomočna.
