Nekdanja župan in podžupan oprana krivde, tožilstvo se bo pritožilo

Več let je tožilstvo dokazovalo, da sta nekdanja braslovška župan Marko Balant in podžupan Vinko Drča pred skoraj petnajstimi leti zlorabila uradni položaj in poskrbela za nezakonito spremembo namembnosti Drčevega zemljišča, ki ga je nato podjetju Silco prodal za 140.570 evrov več, kot je bilo zemljišče vredno pred spremembo namembnosti. A zdaj sta s celjskega sodišča odkorakala zadovoljna. Sodnica Maja Manček Šporin je presenetila obrambo, še bolj pa tožilstvo, ko je izdala zavrnilno sodbo, saj je ugotovila, da je kazenski pregon zastaral.

Zemljišče je postalo zazidljivo februarja 2008, ko je braslovški občinski svet sprejel občinski prostorski red, s katerim so 140 hektarjev kmetijskih zemljišč spremenili v 340 zazidljivih parcel, čeprav niso imeli zahtevanih soglasij. Drča pa je že dve leti prej z lastnikom in direktorjem podjetja Silco sklenil predpogodbo za nakup zemljišča, v kateri je bil zapisan pogoj, da mora biti zemljišče zazidljivo do leta 2008.

Prvič oproščena

Tožilstvo jima očita, da sta kot podžupan in župan vedela, da prostorskega reda ne smejo sprejeti, pa sta svetnike vseeno pozivala k temu, s tem pa omogočila Drči drago prodajo zemljišča. Na prvem sojenju sta bila oproščena, višje sodišče je sodbo razveljavilo, naslednja sodnica je pred zaključkom sojenja odšla na drugo sodišče, tretja sodnica, Maja Manček Šporin, pa je včeraj sojenje nepričakovano zaključila. Ugotovila je, da ni šlo za pridobitev protipravne premoženjske koristi, kot trdi tožilstvo, ampak za pridobitev nepremoženjske koristi, torej le spremembo namembnosti. Za tako kaznivo dejanje pa je kazenski pregon zastaral že februarja 2014.

Balantova odvetnica Jasmina Gričnik je zadovoljna. »Mi sicer že ves čas trdimo, da tu ni nobenih elementov kaznivega dejanja,« je dejala ob tem. Drčeva odvetnica Maksimilijana Kincl Mlakar je dodala: »Seveda smo z zavrnilno sodbo zelo zadovoljni. Sodnica je sodbo tudi zelo dobro argumentirala.«

Okrožna državna tožilka Katja Kunej je že napovedala pritožbo na zavrnilno sodbo: »Zanimivo je, da nihče do danes ni ugotovil druge kvalifikacije kaznivega dejanja in s tem zastaranja, pa je bila prva sodba razglašena 9. oktobra 2014, torej že po domnevnem zastaranju. Tega prav tako niso ugotovili višji sodniki, ki so oprostilno sodbo razveljavili!«