Njegova aretacija je odmevala po vsej Sloveniji: nekdanjemu sodniku 20 tisočakov

Nekdanji celjski okrožni sodnik Milko Škoberne je delno uspel s tožbo proti državi. Ta mu mora zdaj izplačati 20.000 evrov odškodnine zaradi štiri mesece dolgega neupravičenega zapora. V tožbi je sicer zahteval 44.000 evrov odškodnine. Sodba še ni pravnomočna.

Zgodilo se je v času, ko je Škoberne prestajal kazen zapora zaradi jemanja podkupnine. Septembra 2014 je bil za to zadevo v Ljubljani pravnomočno obsojen na pet let zapora. Mariborski višji sodniki so mu julija 2017 k tej kazni dodali še kazen iz sodbe mariborskega okrajnega sodišča zaradi krive izpovedbe v nekem drugem kazenskem postopku. In mu izrekli pet let in štiri mesece enotnega zapora. A kot je Škoberne zatrjeval v tožbi, je bila prav mariborska polletna zaporna kazen ovira za pogojni odpust. Do njega je prišlo šele februarja 2018 oziroma štiri mesece pred tem, ko so ga vrhovni sodniki oprostili obtožbe za krivo pričanje. "V Mariboru je bilo vse tako narejeno, da če bi me obtožili, da sem ubil Kennedyja (nekdanjega ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, op. a.), bi me še za to obsodili," je februarja letos zatrjeval na sodišču.

Kot je v sodbi zdaj zapisala ljubljanska pravdna sodnica Mojca Kanc, pri enotni kazni ni mogoče natančno ločiti, koliko časa se pripiše enemu in koliko drugemu kaznivemu dejanju, saj se prestaja kazen za obe kaznivi dejanji hkrati. Pri vsem skupaj pa da tudi ni sporno, da je Škoberne skupno prestal veliko več kot štiri mesece zaporne kazni. "V zaporu je bil tožnik od 19. 1. 2015, enotno kazen pa je začel prestajati 19. 7. 2017. Iz zapora je bil (pogojno) izpuščen 28. 2. 2018. Sodišče se zato glede ugotovitve, da je nezakonit zapor trajal štiri mesece, ni dodatno ukvarjalo z obširnimi trditvami pravdnih strank glede tega, kakšen vpliv je imel na pogojni izpust postopek v Mariboru oziroma kako bi ravnala Komisija za pogojni izpust, če tega postopka ne bi bilo. Gre za hipotetična predvidevanja, ki na ugotovitev sodišča, da je bil tožnik zaradi neupravičene obsodbe štiri mesece v zaporu, ne vplivajo. Stališča Komisije za pogojni izpust je sodišče upoštevalo le v delu, kjer je obravnavalo škodo, ki je tožniku nastala zaradi predmetnega kazenskega postopka," piše v sodbi.

Januarja 2011 so ga privedli pred preiskovalnega sodnika ljubljanskega okrožnega sodišča. FOTO: Voranc Vogel

"Neupravičeno je bil v teku tudi kazenski postopek, ki glede na razloge oprostilne sodbe ne bi smel teči. Tožnik je na njegovi podlagi za obsojenega veljal skoraj dve leti, prav tako je bil v zaporu neupravičeno štiri mesece," je sklenila sodnica. Pri vsem skupaj mu je tako nastala nepremoženjska škoda v višini 20.000 evrov. Preostali del tožbenega zahtevka (24.000 evrov) pa je sodišče zavrnilo, "saj tudi škode, ki bi prerasla v samostojno škodo, sodišče ni našlo, izkazana pa ni niti kvalificirana protipravnost na strani državnih organov".

V zameno za podkupnino mu je odpravil pripor in tiralico

Še pred mariborsko zadevo je v javnosti zelo odmevala njegova aretacija. Pisal se je 26. januar 2011, ko so mu zaradi suma koruptivnosti na roke nadeli lisice. Dva dni po aretaciji je preiskovalni sodnik zanj odredil enomesečni pripor, na prostost so ga izpustili po treh tednih. A se je izkazalo, da je bil tritedenski pripor za sodnika nezakonit. Zaradi tega je leta 2014 tožil državo za 30.000 evrov, a se je nato novembra pred devetimi leti pogodil za 6100 evrov. 

Ker je kot sodnik Esadu Čehajiću v zameno za podkupnino odpravil pripor in mednarodno tiralico, je bil septembra 2014 pravnomočno obsojen na pet let zapora. Drugega, kot da gre za rešetke, mu tako ni preostalo. Februarja lani je Evropsko sodišče za človekove pravice odločilo, da mu je Slovenija dolžna skupno 10.000 evrov odškodnine. In to zaradi kršenja pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja ter pravice do poštenega sojenja oziroma pravice do zaslišanja prič v kazenskem postopku, v katerem je bil na koncu obsojen na že omenjenih pet let zapora. Mariborski višji sodniki so nato julija 2017 k tej kazni dodali še kazen iz sodbe mariborskega okrajnega sodišča zaradi krive izpovedbe v nekem drugem kazenskem postopku. In mu izrekli pet let in štiri mesece enotnega zapora.

In prav zaradi te mariborske zadeve je Škoberne proti državi leta 2021 vložil še 44.000 evrov vredno odškodninsko tožbo. V tožbi je zahteval povrnitev škode zaradi neupravičene obsodbe in nezakonitega prestajanja zaporne kazni, in to najmanj za čas štirih mesecev. Menil je, da bi lahko bil vsaj toliko prej pogojno odpuščen iz zapora.