Nekdanji sodnik bi 44.000 evrov

Za nekdanjega celjskega sodnika Milka Škoberneta je bilo več kot triletno bivanje za rešetkami zapora na Dobu zelo stresno. »Mislil sem, da bom ven prišel kot invalid,« danes podoživlja tiste dneve, tedne in mesece. »V isti sobi spiš z morilci, posiljevalci in pedofili. Od vsega se moraš nekako distancirati, po drugi strani pa z njimi dihati isti zrak in jesti isto hrano.«

Povsem druga zgodba so medtem pravosodni policisti: »Eni pazniki so v redu, drugi pa bolj nori. Saj veste, Dolenjska, pa cviček in podobno.« Bolj ogroženega se je počutil tudi zato, ker je v zapor prišel kot kazenski sodnik. »Ščitiš hrbet na načine, kot se znajdeš,« je razložil.

V zaporu na Dobu, trdi, mu ni bilo lahko. FOTO: Jure Eržen

Nad slovenskim pravosodjem, še posebno tistim v Mariboru, ki ga je dvakrat neupravičeno obsodilo na pol leta zapora, je še danes povsem razočaran. »V Mariboru je bilo vse tako narejeno, da če bi me obtožili, da sem ubil Kennedyja (nekdanjega ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, op. a.), bi me še za to obsodili.«

Še pred mariborsko zadevo je v javnosti zelo odmevala njegova aretacija. Pisal se je 26. januar 2011, ko so mu zaradi suma koruptivnosti na roke nadeli lisice. Dva dni po aretaciji je preiskovalni sodnik zanj odredil enomesečni pripor, na prostost so ga izpustili po treh tednih. A se je izkazalo, da je bil tritedenski pripor za sodnika nezakonit. Zaradi tega je leta 2014 tožil državo za 30.000 evrov, a se je nato novembra pred devetimi leti pogodil za 6100 evrov.

Ovira za pogojni odpust

Ker je kot sodnik Esadu Čehajiću v zameno za podkupnino odpravil pripor in mednarodno tiralico, je bil septembra 2014 pravnomočno obsojen na pet let zapora. Drugega, kot da gre za rešetke, mu tako ni preostalo. Februarja lani je Evropsko sodišče za človekove pravice odločilo, da mu je Slovenija dolžna skupno 10.000 evrov odškodnine. In to zaradi kršenja pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja ter pravice do poštenega sojenja oziroma pravice do zaslišanja prič v kazenskem postopku, v katerem je bil na koncu obsojen na že omenjenih pet let zapora. Mariborski višji sodniki so nato julija 2017 k tej kazni dodali še kazen iz sodbe mariborskega okrajnega sodišča zaradi krive izpovedbe v nekem drugem kazenskem postopku. In mu izrekli pet let in štiri mesece enotnega zapora.

Januarja 2011 so ga privedli pred preiskovalnega sodnika ljubljanskega okrožnega sodišča. FOTO: Voranc Vogel

In prav zaradi te mariborske zadeve je Škoberne proti državi leta 2021 vložil še 44.000 evrov vredno odškodninsko tožbo. V tožbi zahteva povrnitev škode zaradi neupravičene obsodbe in nezakonitega prestajanja zaporne kazni, in to najmanj za čas štirih mesecev. Meni, da bi lahko bil vsaj toliko prej pogojno odpuščen iz zapora.

Prav mariborska polletna zaporna kazen je bila ovira za pogojni odpust. Do njega je prišlo šele februarja 2018 oziroma štiri mesece pred tem, ko so ga vrhovni sodniki oprostili obtožbe za krivo pričanje. Sprte strani so se prvič v tej zadevi srečale 5. decembra lani. Narok je bil nato prestavljen, saj je obstajala možnost mirne rešitve spora. A zaman. »Smo preveč narazen,« je lahko včeraj slišala sodnica Mojca Kanc, ki je po zaslišanju tožnika sklenila, da je zadeva že zrela za razsojo.