Nekoliko nenavadna nesreča: padel skozi odprta vrata kombija
Nekoliko nenavadna nesreča se pred skoraj desetletjem pripetila takrat 50-letnemu zidarju. Medtem ko je raztovarjal tovor v tovornem delu kombija ob odprtih vratih, je voznik premaknil kombi, on pa je izgubil ravnotežje, padel iz vozila in se hudo poškodoval. S tožbo je od zavarovalnice terjal 52.984 evrov, sodišče mu je ob upoštevanju njegovega soprispevka prisodilo dobro polovico.
Februarja 2016 je pripeljal material za gradbena dela, parkiral pred hišo naročnika in ga začel raztovarjati, ko ga je lastnik hiše prosil, naj kombi umakne, ker je zaparkiral dovoz. Lastniku hiše je dovolil, da to stori sam, nato se je napotil v hišo, lastnik hiše pa v kombi. Po malo daljšem času, saj vozila ni bil vešč, ga je vžgal. V tistem se je obrtnik vrnil iz hiše, vstopil v tovorni del kombija in v njem nadaljeval raztovarjanje tovora, ko je med premikom vozila izgubil ravnotežje in padel iz kombija skozi odprta vrata.
S tožbo je od zavarovalnice terjal 52.984 evrov, sodišče pa mu je ob upoštevanju njegovega soprispevka k nesreči prisodilo dobro polovico.
Premalo skrben
Po presoji prvostopenjskega sodišča je deloma, in sicer 30-odstotno, sam prispeval k dogodku zaradi premajhne skrbnosti pri nadaljevanju raztovarjanja kombija, saj se pred ponovnim vstopanjem v vozilo ni prepričal, ali je to varno, čeprav je voznika sam napotil k prestavljanju vozila. Sodišče je zavarovalnici naložilo plačilo 22.718 evrov odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od julija 2018.
Ker se tožnik ni strinjal z odločitvijo o soprispevku, temveč je menil, da je voznik v celoti odgovoren za dogodek, menil je tudi, da je odškodnina za nepremoženjsko škodo prenizka, je odločitev izpodbijal na višjem sodišču. Tožena zavarovalnica je po drugi strani vztrajala, da je izključni krivec za dogodek obrtnik, saj voznik nesreče ni mogel predvideti niti preprečiti, obrtnikovo ravnanje pa da je bilo skrajno neprevidno, nepremišljeno in nepredvidljivo.
Višje sodišče je delno pritrdilo obrtniku (glede višine odškodnine za nepremoženjsko škodo), pritožbo zavarovalnice pa je zavrnilo. Kot meni, je tožnik prispeval k nastanku škode (30-odstotna soodgovornost), prav tako ni pogojev za popolno oprostitev odgovornosti zavarovanca tožene zavarovalnice.
Sodišče prve stopnje je poškodovanemu zidarju prisodilo skupaj 31.500 evrov za telesne in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ter strah. A višje sodišče meni, da je skupno dosojena odškodnina ter posamični odškodnini nižja v primerjavi z odškodnino, ki jo je sodišče prisodilo moškima primerljive starosti in poklica ter primerljive poškodbe v nekem drugem postopku. Zato je odškodnino za duševne bolečine in strah nekoliko zvišalo, tako da celotni denarni obliž (brez soprispevka) znaša 38.000 evrov.
Višja odškodnina
Za nepremoženjsko škodo je tako pritožbeno sodišče zvišalo odškodnino z 22.718 na 27.248 evrov, v ostalem pa je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Čeprav je obrtnik uveljavljal tudi poplačilo za izgubljeni zaslužek njegovega podjetja s. p. za obdobje do vključno 2018., izgube po mnenju sodišča ni imel niti dokazal, saj so po oceni izvedenca finančne stroke prejeta nadomestila iz obveznega socialnega zavarovanja, ki jih je v tem obdobju prejel, presegala čisti dohodek pred davki, ki bi ga imel v istem obdobju.
Višje sodišče je delno pritrdilo obrtniku (glede višine odškodnine za nepremoženjsko škodo), pritožbo zavarovalnice pa je zavrnilo.
