Nesreče se niso zgodile

Po prepričanju tožilca Mateja Peterce je dokazni postopek pokazal, da so krivi vsi štirje, ki so na zatožno klop sedli zaradi zavarovalniške goljufije. Za rešetke, vsak po dve leti in pol, bi po njegovem morala iti domnevna glavna akterja zgodbe, nekdanji cenilec Zavarovalnice Triglav Gregor Krašnja in vse do leta 2015 lastnik mengeškega podjetja Avto A–Ž Zdenko Žinkovič. V dveh letih, kolikor bi po predlogu tožilca trajala preizkusna doba, pa novega kaznivega dejanja ne bi smela zagrešiti Bojan Jagodic Oven in Kristian Robar. V nasprotnem primeru bi moral Robar za devet, Jagodic Oven pa za šest mesecev v zapor.

Obramba je prepričana, da je Peterca sodišču posredoval odločno premalo dokazov za obsodilno sodbo. »Vse, kar mi tožilstvo očita, ne drži. Vse, kar je bilo narejeno, je bilo tudi opravljeno tako, kot je treba,« je zatrdil Žinkovič. Njegov zagovornik Marko Pirnat je med drugim spomnil, da sodišče sploh ne bi smelo v tem primeru upoštevati mnenja sodnega izvedenca cestnoprometne stroke, saj da je v primerih poškodb na avtomobilih, ki naj bi se zgodile na parkirišču in za katere je bilo na zavarovalnici uveljavljeno kasko zavarovanje, kot edini dogodek upošteval le trk z drugim vozilom. Pa čeprav je prijavitelj le v 18 odstotkih primerov navedel, da je prišlo do takšnega načina poškodb.

Da ni kriv, je s pomočjo odvetnice Mateje Gregorčič zatrjeval tudi Bojan Jagodic Oven.

Da sta 24. oktobra 2013 na enem od križišč dejansko trčila Robar in Jagodic Oven oziroma da na zavarovalnici prijavljene poškodbe na vozilu Jagodic Ovna niso bile že stare, pa je poudarila njegova zagovornica Mateja Gregorčič. »Izvedenec je pri simulaciji trka upošteval idealne linije v križišču, a v realnem življenju do takih nesreč ne prihaja,« je opozorila. Boris Grobelnik, ki zagovarja Krašnjo, pa je med drugim opozoril, da je šlo v vseh primerih za uveljavljanje škode iz naslova kasko zavarovanja, kar pa da ni bilo v nasprotju s takratnimi predpisi, da pri eni prijavi ne bi uveljavljal dveh, treh škod istočasno.

Za oškodovano zavarovalnico, ki jo je na sodišču zastopala Maja Javornik, po drugi strani ni nobenega dvoma, da so bile goljufije na škodo zavarovalnice dejansko storjene. Javornikova je med drugim opozorila, da so bile dobavnice iz podjetja z avto deli, ki jih je predložil Žinkovič, v 72 od 99 primerov ponarejene. Oziroma da deli sploh niso bili uporabljeni pri popravilu avtomobilov. Poleg tega so se v 61 prijavljenih primerih zgodili zelo podobni dogodki, in sicer da je prišlo do poškodb na parkirišču, pri čemer pa da naj se ti dejansko sploh ne bi zgodili. Zelo povedno naj bi bilo tudi dejstvo, da je Krašnja v določenem časovnem obdobju obravnaval več zahtevkov iste stranke, in to ravno med svojim dežurstvom, kar pa je, glede na to, da ni bil edini cenilec, povsem nemogoče. Spomnila je še, da se poškodbe na vozilih, ki so bila vpletena v medsebojna trčenja, »med seboj ne ujemajo«.

Pretkani dogovor

Vse skupaj naj bi se dogajalo med letoma 2012 in 2015, ko naj bi Krašnja in Žinkovič s posameznimi vozniki sklenila pretkani dogovor: na osnovi kasko zavarovanj so, kot je pisalo v osnovni obtožnici, na Zavarovalnici Triglav priglasili 99 fiktivnih škodnih dogodkov na avtomobilih. Uradno so poškodbe oziroma nesreče prijavljali kot dogodke na parkiriščih v Ljubljani, Domžalah, Mengšu, Trzinu, Vodicah, Kamniku in okolici. Na vrsto sta nato prišla Krašnja in Žinkovič, fiktivni škodni dogodek so namreč prijavili v poslovalnici Zavarovalnice Triglav v Trzinu, in sicer pri cenilcu Krašnji. Ta je avto pregledal, ocenil domnevno fiktivne poškodbe na njem ter poskrbel za izplačila. Ker pa je bilo treba poškodbe popraviti, je avto nato prevzel mehanik Žinkovič. Zavarovalnico Triglav naj bi oškodovali za okoli 140.000 evrov. Sodišče bo sodbo razglasilo prihodnji četrtek.