Nezakonito brskali po bančnih računih
Specializirano državno tožilstvo je vložilo zahtevo za sodno preiskavo proti nekdanjemu direktorju Urada RS za preprečevanje pranja denarja Damjanu Žuglju in še petim osebam. Osumljeni so zlorabe uradnega položaja ali pravic zaradi domnevno nezakonitega brskanja po bančnih računih več kot sto ljudi in podjetij.
Imen osumljenih na tožilstvu sicer zaradi varstva osebnih podatkov ne razkrivajo, po neuradnih informacijah portala Necenzurirano pa gre za nekatere nekdanje uslužbence urada.
Med 25. novembrom in 13. decembrom 2021 je urad za preprečevanje pranja denarja pod vodstvom Žuglja bankam v Sloveniji v sklopu ene preiskave razposlal kar 238 zahtev za vpogled v skupno 195 transakcijskih računov 107 fizičnih oseb in podjetij. In se lotil preverjanja transakcij tudi za 15 let nazaj, je maja lani poročal portal N1.
Tožilstvo jim očita kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali pravic, za katero je določena kazen od enega do petih letih zapora.
Povod za zbiranje podatkov naj bi bila zgolj na enem listu natipkana anonimna prijava v angleščini, v kateri naj bi obtožbe o pranju denarja in utaji davkov letele na podjetja v skupini Telemach. Podatki, ki so jih dobili, pa so prišli v roke Janezu Janši, je takrat poročal portal Necenzurirano, čigar novinarji so bili med tarčami nezakonitega pregleda, prav tako kot bančni račun škofa Andreja Sajeta in še nekaj znanih oseb iz poslovnih krogov, celo njihovih družinskih članov.
Preiskovalci naj bi preverjali sume, da je prijava prišla iz Srbije. Obsežno dokumentacijo naj bi hranili v prostorih nekdanjega arhiva, del pa naj bi je medtem celo izginil. Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je lani jeseni zaradi dogajanja kazensko ovadil Žuglja in njegove najtesnejše sodelavce. Kot so ob tem navedli, je šlo za nezakonit vpogled v 224 transakcijskih računov.
Omenjeni primer je odmeval tudi na političnem parketu. Kot STA povzema takratno poročanje portala Necenzurirano, naj bi pred državnozborskimi volitvami leta 2022 prišlo do dogovora med tedanjim premierjem Janšo in srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem. Janšo naj bi zanimal Robert Golob oziroma balkanske transakcije družbe Gen-I, ki jo je Golob takrat vodil, Vučića pa transakcije vodje srbske opozicije Dragana Đilasa in poslovneža Dragana Šolaka, ki je prek skupine United tudi lastnik portala N1, ki je zgodbo tudi razkril.
Janša je maja lani v odzivu za komercialno televizijo dejal, da so »namigovanja tako absurdna, da v normalnem demokratičnem okolju ne bi imela nikjer nikakršnega odmeva«. Kot je dodal, jih razumejo kot prozoren poskus nekaterih balkanskih oziroma slovenskih oligarhov in oblastnikov, da po objavi obremenjujočih dokazov o netransparentnih in skrajno sumljivih nakazilih in dvigih velikih vsot denarja preusmerijo pozornost od suma kriminala na politično polje.
