Ni gojil droge, temveč naravno zdravilo: s travo naj bi zdravil sebe, ker trpi za ADHD

Potem ko je bil moški na Okrožnem sodišču v Mariboru obsojen na pogojno kazen enega leta zapora zaradi ukvarjanja s prepovedano konopljo, se je obrnil na tamkajšnje višje sodišče.

Pri njem so opravili hišno preiskavo (simbolična fotografija). FOTO: Jure Eržen

Pri njem so na vrtu ob stanovanjski hiši, ki jo ima na podeželju, našli devet sadik, velikih od 54 do 57 centimetrov, iz katerih je bilo posušenih vsaj 155 gramov za uživanje uporabne konoplje, v dveh šotorih v hiši v Mariboru, kjer prebiva, pa 15 sadik, velikih od 90 do 120 centimetrov, iz katerih je bilo posušene vsaj 301 gram uporabne konoplje. Eno sadiko je sušil in imel 186 gramov že posušene konoplje.

Kljub temu je poskušal sodnike prepričati, da je šlo za gojenje za lastno porabo. Ker kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami spada v t. i. poglavje kaznivih dejanj zoper človekovo zdravje, je obramba opozorila, da obsojenec dejanja ni mogel storiti zoper zdravje. S travo naj bi namreč zdravil sebe, ker trpi za motnjo pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD), in sorodnike.

Samooskrba ali prodaja

A ker niti Višje sodišče v Mariboru ni prisluhnilo njegovim argumentom, se je z zahtevo za varstvo zakonitosti obrnil na vrhovno sodišče. Med drugim je zatrdil, da odredbi za hišno preiskavo nista bili ustrezno obrazloženi, poleg tega pa torej po njegovem ni šlo za proizvodnjo prepovedane droge, temveč za samooskrbo z naravnim zdravilom. Kot je izpostavila obramba, v tem primeru niso našli potencialnih oškodovancev oziroma kupcev trave, kar kaže na obsojenčevo lastno uporabo.

Vrhovno sodišče je v številnih odločbah presodilo, da zgolj neupravičeno gojenje konoplje samo po sebi še ne zadostuje za zaključek, da je storilec konopljo tudi proizvajal. Proizvodnja namreč vključuje izdelavo in gojenje prepovedane droge v večjem obsegu in za nadaljnjo prodajo. Vrhovni sodniki so menili, da sta okrožno in višje sodišče pravilno ugotovili okoliščine, ki kažejo na proizvodnjo, torej gojenje v večji količini in za namen prodaje. Gojil je namreč relativno veliko sadik na dveh lokacijah, pri tem je uporabljal dva posebej prirejena šotora, ki sta bila opremljena z ustreznimi napravami, zasegli so mu glede na njegove prihodke nesorazmerno drago opremo za gojenje ter elektronsko tehtnico in kovinski mlinček.

»Zlasti pa je sodišče ugotovilo, da je količina prepovedane droge zadostovala za najmanj 636,86 dnevnega odmerka, kar presega količino, ki bi jo obsojenec potreboval za lastno uporabo na letni ravni za najmanj enkrat,« so poudarili sodniki.

Niti glede neutemeljenosti hišne preiskave se sodniki niso strinjali z obrambo. Odredba za hišno preiskavo, ki se je nanašala na preiskavo hiše in gospodarskega poslopja, je temeljila predvsem na uradnem zaznamku policista, ki je izvedel, da Mariborčan dvakrat do trikrat na teden na opuščenem vrtu ob stanovanjski hiši zaliva konopljo, in tam nato opazil konopljo. Hišna preiskava na drugi lokaciji je temeljila predvsem na neposredni zaznavi policistov, ki sta obsojencu doma vročila odredbo za hišno preiskavo prvega objekta, a sta na vratih stanovanjske hiše zaznala močan vonj po prepovedani konoplji in opazila, da so bila okna v hiši z notranje strani prikrita z blagom.