Niso mu verjeli, da se s konopljo zdravi

Novo sodno prakso vrhovnega sodišča glede proizvodnje in hrambe prepovedane konoplje, po kateri nekaj sadik še ne pomeni nujno kaznivega dejanja, bi rad izkoristil marsikdo, ki doma goji prepovedano zel. A marsikdo pozablja, da ni le količina oziroma število sadik tisto, kar kaže oziroma ne kaže na kaznivo dejanje. Pomembne so tudi druge okoliščine, ki lahko kažejo na namen prodaje.

Tako je bil v primeru T. K., ki je ptujske okrožne, višje mariborske in nato še vrhovne sodnike poskušal prepričati, da dejanja ni storil »zoper človekovo zdravje,« ker je s konopljo le zdravil sebe in svoje najbližje. Zato njegovo dejanje tudi ne more biti proizvajanje droge, temveč »samooskrba z naravnim zdravilom«.
 

Dvakrat zaloten

T. K. je bil na prvostopenjskem sodišču marca lani obsojen zaradi dveh kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje prepovedanih drog in prometa z njimi, izrekli pa so mu enotno kazen enega leta t. i. vikend zapora. To pomeni, da lahko še naprej dela in prebiva doma, razen v prostih dneh, praviloma ob koncu tedna, ko mora biti v zavodu za prestajanje kazni. Višji sodniki so pritožbo obrambe julija lani zavrnili, zagovornica pa se je obrnila še na vrhovne sodnike.

T. K. so sicer očitali, da je v gospodarskem poslopju sušil osem rastlin konoplje, velikosti od 120 do 200 centimetrov, v stanovanjski hiši pa da je imel v letu 2015 v dveh PVC-vrečkah in steklenem kozarcu z namenom preprodaje še 185 gramov vršičkov in listov konoplje. Dobili so ga tudi leta 2016, ko je – tokrat v vinogradu – gojil sedemnajst rastlin konoplje, višine od 90 do 200 centimetrov, doma pa z namenom preprodaje še 31 gramov posušene konoplje.

Vprašanje, s katerim so se ukvarjali vrhovni sodniki, je bilo, ali jo je gojil zase ali ne. Zgolj neupravičeno gojenje konoplje samo za sebe namreč še ne zadostuje za zaključek, da jo je storilec tudi proizvajal. V primeru, ko se obsojencu očita gojenje relativno majhnega števila rastlin konoplje, je torej za kaznivost takšnega ravnanja treba ugotoviti tudi obstoj drugih okoliščin, ki kažejo na to, da predelava konoplje ni bila namenjena samo obdolženčevi lastni uporabi, so poudarili vrhovni sodniki. »Predelava prepovedane droge mora biti takšna, da se pri njej ustvarjajo presežki, namenjeni širšemu krogu oseb, in ne zgolj obsojenčevi lastni uporabi,« so dodali.
 

Za 20 let hašiševega olja

In takšne okoliščine so sodniki tudi našli, saj gre po njihovem mnenju za relativno veliko količino konoplje, »ki vsekakor presega potrebe lastne uporabe«. Obsojenec je imel doma različne pripomočke, ki so po mnenju sodnikov kazali na nadaljnjo preprodajo: kovinski mlinček, elektronsko tehtnico ter različne posode za hranjenje konoplje.

Na podlagi mnenja sodne izvedenke za toksikologijo, dr. Magde Zorec Karlovšek, pa so zaključili, da količina obsojencu zasežene prepovedane droge zagotovo ni bila namenjena njegovi lastni uporabi, saj je mogoče iz nje pridelati 733 odmerkov hašiševega olja, ki bi zadoščali za kar 20-letno lastno uporabo.


Obramba je še zatrjevala, da sta bili odredbi za pri obsojencu opravljeni hišni preiskavi neobrazloženi, preiskavi pa posledično nezakoniti. A po mnenju sodnikov je bilo dovolj utemeljenih razlogov, da moški goji prepovedano zel. Obramba je trdila, da anonimna prijava namreč ne zadostuje za hišno preiskavo. A preiskave ni sprožila le anonimna prijava. Tako je bilo denimo iz podatkov družbe Elektro Maribor razvidno, da je bila pri obsojencu poraba električne energije večja od povprečne uporabe posameznega gospodinjstva v Sloveniji. V drugem primeru pa so policisti v neograjenem vinogradu sami lahko videli najmanj dvanajst rastlin konoplje.