Novomeščani se bojijo! Z enim udarcem je najstniku zlomil čeljust

Hude poškodbe, ki jih je 17-letni Novomeščan dobil pred slabimi tremi meseci, so se za silo zacelile, se je pa v njem naselil strah. In negotovost, kaj bo prinesla prihodnost. Več kot očitno se namreč razmere na Dolenjskem – kar se romske problematike tiče – prav nič ne izboljšujejo. Prav nasprotno. Problemi, na katere so posamezniki pristojne opozarjali že pred dvema desetletjema in več, se le še poglabljajo.

»Javno se nisem hotel oglasiti takoj. Namenoma, ker sem bil še preveč pod vplivom dogodka in bi lahko izpadel preveč čustveno, nestrpno. A o takšnih izkušnjah moramo govoriti, da tisti, ki nam očitajo nestrpnost, vidijo, s kakšnimi težavami se na Dolenjskem sooča večinsko prebivalstvo,« je začel strašljivo izkušnjo svojega sina opisovati Novomeščan Alojz Strajnar.

Napad za napadom

Zgodilo se je 6. julija na Zupančičevem sprehajališču v Novem mestu, urejeni in zelo priljubljeni poti, namenjeni pešcem in kolesarjem ob reki Krki. Ura je bila nekaj po osmi zvečer, ko je bilo še svetlo. »Napad se je zgodil popolnoma brez povoda. Moj sin se je peljal s kolesom, dohitel skupino štirih oseb; dveh deklet in dveh fantov. Pot mu je zaprl 19-letni Rom, tako da se je moral zaustaviti. Sin je rekel, da noče imeti problemov in naj ga pustijo pri miru. Ko se je hotel odpeljati, ga je Rom močno udaril v obraz. Dobil je dvojni zlom spodnje čeljusti, tako da so ga morali operirati v ljubljanskem kliničnem centru. Moram poudariti, da je policija svoje delo opravila odlično, saj je napadalca na mojega sina ujela že v dobre pol ure, samo kaj, ko se je pri tem končalo. Izvedel sem, da je taisti Rom naslednji dan znova napadel, tokrat pet oseb,« je dejal Strajnar.

Tudi ta dogodek so obravnavali policisti. Kot so sporočili s Policijske uprave Novo mesto, so nekaj po 19. uri prejeli obvestilo o pijanem nasilnežu, ki naj bi na Loki kršil javni red in mir, udaril tri občane in jih poškropil s solzivcem. Novomeški policisti so prijeli 19-letnega nasilneža, ki je bil očitno pod vplivom alkohola, mu odvzeli prostost in ga odpeljali v prostore za pridržanje, na podlagi ugotovitev pa bodo zoper njega ukrepali v skladu s pooblastili. Zoper nasilneža so spisali kazensko ovadbo.
Strajnar je jezen in razočaran, ker se zadeve, na katere Dolenjci, sploh Regijska civilna iniciativa za reševanje romske problematike, nenehno opozarjajo že leta, ne premaknejo z mrtve točke, pravzaprav je stanje le še slabše. »Do zdaj sem se počutil varnega, zdaj se ne več. Boli pa me nemoč nas, ki plačujemo davke in želimo živeti v miru,« dodaja.

Na mrtvi točki

Zaradi problemov, ki se le stopnjujejo, je bila pred desetletjem in pol ustanovljena Regijska civilna iniciativa (RCI) za reševanje romske problematike, ki je združila župane dolenjskih, posavskih in belokranjskih občin, kjer živijo Romi. »V zadnjih 20 letih, pred ustanovitvijo RCI pa še kot krajevna skupnost Bučna vas, smo vseskozi opozarjali, predlagali in zahtevali rešitve, tudi s protesti. Žal nobena vlada ni na tem področju naredila nič pozitivnega. Zanimivo, da je že leta 2003 takratni župan mestne občine Boštjan Kovačič sklical sestanek, v vabilu pa je zapisal, da je sestanek potreben zaradi vse bolj pereče romske problematike. Se je po 17 letih kaj izboljšalo? Nič, le še slabše je, čeprav so politiki v tem času marsikaj zapisali na papir, naredili pa nič,« je kritičen Silvo Mesojedec, predsednik RCI.

Statistika je zgovorna: le redki Romi končajo osnovno šolo, zaposlitev Romov je skoraj enaka ničli, kriminal posameznih narašča, stanje v romskih naseljih pa je vidno že od daleč. Blišč in beda, bi lahko rekli. Nekateri živijo v barakah, prikolicah in celo pod šotori, seveda brez vode in elektrike, na drugi strani pa so taki, ki živijo v razkošnih hišah, pred katerimi so parkirani luksuzni avtomobili. Vsem je skupno nekaj: ne hodijo v službo, prejemajo pa socialno podporo in vse druge možne socialne transferje.

Statistike, za koliko kriminala so odgovorni Romi, ni. Številk o storilcih kaznivih dejanj se pač ne sme voditi po narodnostni pripadnosti. Skrb vzbujajoče je, da so storilci tudi vse mlajši Romi. Spomnimo le na smrt 27-letnika, ki je lani jeseni umrl, ker ga je z nožem zabodel 15-letnik! Kazen? Prevzgojni dom.

Kartice namesto denarja

Po napadu na 17-letnika na Župančičevem sprehajališču, ki se je končal z dvojnim zlomom čeljusti in kazensko ovadbo zoper storilca, se je nekaj že premaknilo. Vlada je ustanovila delovno skupino za romsko problematiko, vodenje pa je zaupala mag. Antonu Olaju, nekdaj direktorju Policijske uprave Novo mesto, ki je še kako seznanjen s problematiko. Tudi zato Dolenjci pričakujejo premik na bolje.

»Upam, da ta skupina ne bo le brezzobi tiger, torej le še ena služba na papirju. Situacija jim je vsekakor znana, le vprašanje je, ali bodo imeli tudi moč, da kaj premaknejo na bolje,« razmišlja Alojz Strajnar, ki upravičeno pričakuje, da bo živel varno v državi, ki jo je kot veteran vojne za Slovenijo in pošten državljan, ki dela in plačuje davke, pomagal tudi sam ustvariti. Osebna izkušnja, ki je družini uničila poletje, zdravje in načela duševni mir, ga je pripeljala tako daleč, da si ne upa več varno na sprehod ter da otrok ne more več brezskrbno poslati na igrišče in na kolo. Nikakor se ne more otresti strahu. Zato predlaga upoštevanje zapisanega v naših zakonih in ustavi: vsi, večinsko prebivalstvo in Romi, imamo ne le pravice, ampak tudi dolžnosti. Zakoni so za vse enaki, in tiste, ki jih kršijo, je treba ustrezno kaznovati.

Strajnar meni, da bi bilo treba na področju socialnih pomoči narediti red. »Morda s socialnimi karticami, s katerimi bi lahko kupovali le to, kar je potrebno za življenje, ne pa da denar zapravljajo za alkohol, cigarete, ognjemete. Prav tako bi bilo treba ugotoviti izvor denarja,« sklene Strajnar, ki tudi poziva vse, ki so bili žrtve napada ali maltretiranja posameznikov, naj to prijavijo policiji. Le tako ostaja upanje, da se to ne bo več dogajalo.